Chardonnayi Sanctum

Nezavedno se ja ta članek v mojih mislih pričel pisati sredi slepe degustacije, na katero me je povabil prijatelj.

Eno izmed vin v črtici je bil Sanctumov chardonnay Prestige 2022. Kleni Štajerec je v tistem večeru dobesedno eksplodiral in za moj okus pristal na prvem mestu. Za sabo je pustil znana imena iz tujine in tudi dva prvokategornika iz Goriških brd.

SANCTUM CHARDONNAY

In tako sem sklenil, da pokličem Marka Podkubovška, idejnega vodjo in očeta butične kleti Sanctum. Da mu razkrijem rezultate slepe degustacije in razgrnem idejo, na katero sem prišel ob srkanju njegove tekočine. Ideja je bila, da po dolgem in počez, na kraju samem nekaj rečeva na temo njegovih chardonnayev. Pa ne zgolj rečeva, ampak da po grlu tudi spustiva kakšen primerek te čislane burgundske sorte. Rečeno, storjeno. Že čez dan ali dva sem bil na posestvu Sanctum, da izvem vse in še več o tem prav posebnem vinu.

Sanctumov tekoči biser je t.i. single vineyard, saj prihaja grozdje iz njihovega prestižnega vinograda Kraemer. Vinograd meri manj kot en hektar in se nahaja v neposredni bližini kleti v Lipoglavu nad Ločami, pri Slovenskih Konjicah. Zgornji dve tretjini vinograda je zemlja, sestavljena iz laporja, v spodnjem delu pa gre za mešanico laporja in ilovnatih tal. To daje prav posebno dimenzijo vinu, kar sem seveda občutil tudi sam in bom opisal v nadaljevanju. Vse to so pa vedeli že kartuzijanski menihi, ki so v teh krajih zasadili vinsko trto v 12. stoletju. Zelo podrobno, načrtno so raziskali tukajšnje rastišče in prišli do spoznanja, da gre za paralelo, ki je edinstvena s paralelo Burgundije. Seveda gre pri trgatvi za ročno obiranje grozdja, vino zori eno leto brez žvepla na drožeh v lesenih sodih. Gre za 500 litrske burgundske lesene sode priznanega proizvajalca Francois Freres. Tekočino v sodih redno spremljajo, da ne pride do prevelikih oksidacij dolivajo delež, ki ga angeli vzamejo zase. Ves čas zorenja preverjajo tudi organoleptične zaznave in parametre v vinu, ki jih dajejo na analizo.S tem, lahko se izrazim preciznim testiranjem, so prišli do spoznanja, da se po kakšnega pol leta nekaj sodov prične dobesedno dvigovati v nebo. Nekaj sodov se brez posebnega razloga dvigne nad ostale in enostavno daje nekaj več. In ti sodi, oziroma vino iz teh sodov na koncu pristane v liniji Prestige. Vino iz ostalih sodov konča v Sanctumovi klasični liniji za katerega trdim, da je gre za najboljši chardonnay, ki ga dobiš za svoj denar.

KLASIK IN PRESTIGE 2022

Bodi dovolj teorije. Čas je za akcijo. Čas je za to, da se pričnejo odpirati vsebine omenjenih steklenic in se vse opisano tudi okusi. Najprej sta v paru pritekla v kozarce chardonnaya iz klasične in Prestige linije, oba letnika 2022. Seveda bom začel pri sami barvi obeh vin, pri kateri sta si še najbolj podobni. Pivca razveseli zlatorumena barva z leskom. Prestige je morda za odtenek bolj globoke barve, ampak gre res za nianso. V nosu pa že prve precej opazne razlike. Klasika je bolj neposredna, gre bolj v fokus, v globino. Navdušijo zaznave citrusov, cvetja, zelišč, mineralnosti, čez čas doživimo še note maslenosti. Vse arome so kristalno jasne in čiste. Takoj sem spoznal, kam me bo ta chardonnay peljal. Šel bom v čudovito sočnost in pitnost, saj so se impozantne kisline napovedale že ob vonjih. Ampak o tem malo kasneje. Prestige je absolutno bolj maslen, gre bolj v širino, zaokroženost, harmonijo. Pa seveda daleč od tega, da bi bil njegov mlajši brat neharmoničen. Zgolj izbira najboljših sodov je tekočino še dodatno omehčala, ji pridala prav posebno patino, gosposkost, da ne napišem vzvišenost. Tu sem vonjal zelišča, lešnike, rumeno sadje in fenomenalne maslene note. Predstavljajte si sveže pečen, še topel kruh s čvrsto skorjo na katerega namažete maslo… No, točno to se vonja v tem fascinantnem chardonnayu. Prav neverjetno je bilo, kako se je predvsem Prestige z zračenjem in dvigom temperature v kozarcu nadgrajeval in dobival vedno nove zaznave. Kaj so pa zaznale brbončice? Tako kot sem že omenil in napovedal, ob prvem požirku Klasične linije najprej občutiš val višjih, zrelih, fantastičnih kislin. Kako lepo je srkati vino, ki ima takšen kislinski oprijem. Tu kisline dobesedno držijo celotno strukturo vina strumno pokonci. So kot nekakšna hrbtenica, okrog katere se dogajajo vse ostale stvari. To, dragi moji, to je Štajerska! Tudi praktično vse ostale zaznave se iz nosu lepo ponovijo tudi v ustni votlini. Gre za suho vino srednjega telesa, na eni strani sadno, na drugi strani pa mineralno, že kar slano. Zopet navduši fokus, neposrednost, ravno prav maslenih not. Zares hud šardi, zaznave so že na meji renskega rizlinga. Tudi v liniji Prestige sem v ustih dobil točno to, kar je napovedoval že nos. Vsekakor je bolj maslen, še bolj zaokrožen, še bolj mehak, še bolj eleganten, še bolj harmoničen. Če je Klasika frajer srednjih let, ki je še malce glasen in se rad spogleduje, je na drugi strani Prestige uglajen gospod, ki se seveda zaveda svojih atributov, pa vendar ne troši po nepotrebnem svoje energije, sploh pa ne za vsakogar. Starejši brat je pridobil na modrosti, na patini. Čeprav ima več mišic, le te diskretno skriva pod svojim smokingom. Čeprav je po podatkih v obeh vinih kislina istih parametrov, pa so le te bolj zaznavne v Klasiki. Zelo podobno velja za zaznave mineralnosti. Ampak to je to, kar sem ravnokar omenil. Prestige se ne trudi ugajati, ne kriči. Njegova karizma, njegove izkušnje in modrost pričarajo, da se zelo potiho, brez pompa dvigne nad svojega brata. V Prestigu je manj zaznav, dobesedno se manj dogaja. Ampak vse tisto, kar ponuja, je na tako visokem nivoju, da človeku vzame sapo. To je kvaliteta največjih vin. S čim manj besedami povedati čim več. Ko je vse tako, kot mora biti. Ko je vse tako, da ne bi nič dodal in nič odvzel. Ko je vse v harmoniji, sozvočju, sožitju. Ko na koncu tako kot vino prenehaš z odvečnimi besedami, se udobno namestiš in zgolj uživaš. To je Sanctumov chardonnay Prestige.

ŠE NEKAJ IZ ARHIVA

Ker sta nas viniletnika 2022 tako razvnela, je Marko vstopilv svojo arhivo in na mizo prinesel še en dvojec. Šlo je za vino chardonnay Prestige 2019 in charodnnay iz klasične linije letnika 2013. Da se prepričamo, za kako posebno vino te sorte gre, saj se z leti ta njegova posebnost, ta terroir, ta mikroklima še potencira.

Prestige 2019 je praktično enake barve, kot tri leta mlajša korenjaka. V nosu je deloval malce reduktivno, zaprto, saj je potreboval čas, da je pričel z razkazovanjem svojih čarov. Še vedno predvsem saden, še vedno citrusi, katerim se priključi še zrelo rumeno sadje, zelišča, cvetje, maslo. V ustih čudovito zmehčan, mehak, zaokrožen. Šolanje v vrhunskem lesu je bilo mojstrsko izvedeno. Veš, da je vino zorelo v sodu, ampak se lesa ne čuti. Les ne prevlada, ampak vino zgolj zaokroži, zmehča, dvigne na višji nivo. Po šestih letih lahko zgolj uživamo v danosti narave in znanju vinarja. Med srednjim in polnim telesom, z oljnato teksturo in višjimi, zrelimi, fascinantnimi kislinami, ki pridajo skrivnostnemu napoju čudovito pitnost. Ja, označil sem ga kot skrivnostno, neskončnovino, saj ob vsakem vdihu, vsakem požirku odkriješ kakšno novo noto, novo dimenzijo. In kot da vse to še ni dovolj, na koncu obnori neskončen pookus po lešnikih zavitih v neviden plašč mineralnosti. Chardonnay svetovnega formata, kapo dol.

Povsem za konec pa še klasika 2013, kije bila povsem v svojem svetu. Srečnih, pravljičnih 13 let je naredilo svoje. Globoka zlatorumena barva starega zlata s prav posebno, popolno zaokroženo cvetico rustikalnih zaznav, ki jih, priznam, niti ne znam jasno definirati, nekaj v tri dni pa ne mislim nabijati. Še enkrat več se izrazi prav poseben terroir, mikrolokacija kraja, saj gre za povsem samosvoje, zagonetne arome. Čudovito doživetje. Se bom ponavljal, ampak ne gre drugače… V ustih zopet najprej udarijo kisline in mineralnost. Po vseh letih in rustikalnih zaznavah v nosu je vino še kako živo. V ustih prekipeva od življenja, radosti, poleta. Na eni strani čutimo veselje do življenja, na drugi strani pa se čuti preudarnost. Po več kot dekadi se radoživost in izkušnje povežejo, delujejo vzajemno. Perfektno mehko, s prav posebno patino, šarmom, karizmo. Vino s prav posebno energijo, vino, ki dobesedno vibrira. Ko to začutimo v sebi se zgodi, da z vsemi ostalimi perfektnimi zaznavami tekočine dobesedno ne moremo pogoltniti. Ker je toliko vsega, ker je takšna energija, ker bi radi doživeli vse in šli do konca… Kljub našim željam, to ne bo mogoče, saj ima ta chardonnay preveč globine, širine, mistike, zaznav, da bi ga lahko razgalili do konca. To preprosto ne bo šlo. Zato je najbolje, da se bomo vinu prepustili in zgolj uživali v trenutku ter zavedanju, da nam je bilo dano.

Kako čudovit poklon prednikom in Kartuzijanom ter nenazadnje Burgundiji. Chardonnayi Sanctum na najlepši možen način pripovedujejo skoraj tisočletno zgodbo prav posebnega terrorija. V vinih Sanctum zlahka najdemo sorto, vendar na način, ki je edinstven tem zgodovinskim lokacijam na Štajerskem.