Naslov: Ulica. Ivana Matetića Ronjgova 10, Opatija, Hrvaška
Splet: www.hotel-navis.hr
Telefon: 00385 51 444 600
Odprto: vsak dan od 12. do 22. ure
Ta zelo ekskluziven in dizajnerski hotel je pred štirimi leti vzniknil kot veliki Feniks sredi hrvaške obale in tako sebi kot hrvaškemu turizmu takrat priboril prvo mesto med svetovnimi dizajnerskimi hoteli. To je tako močno odmevalo, da tudi danes Navis nikoli ne zapira svojih vrat in je odprt skozi vse leto.
Že njegova lega ob obali je nekaj posebnega. Jasno – ne gre ga iskati v s hoteli bogati Opatiji, ampak ga boste našli pod magistralno cesto v smeri proti Reki. Njegova lokacija je zastavljena tako umno, da ga voznik s ceste skorajda ne opazi. Stavba je glede na zelo strmo vzhodnoistrsko obalo vklesana v živo skalo. Zaradi takšne gradnje prav vse sobe gledajo na Kvarnerski zaliv in tamkajšnje otoke, med katerimi je v ospredju Cres.
In seveda – v takšnem hotelu mora biti tudi zunajserijska restavracija, kar tudi je že ves čas, ne glede na to, koga je lastnik in direktor Krunoslav Kapetanović postavil za krmilo. Sodobni koncept moderne jadranske kuhinje zelo uspešno vodi mladi Tino Sinožić, kar je v prostorih srednje Evrope velika redkost, saj so jedi domiselne in zahtevne. Ne smemo mimo dejstva, da je Kvarnerski zaliv prava zakladnica rib in predvsem škampov, ki slovijo kot najboljši na svetu. In seveda – v Navisu jih ne manjka.
Lastnik KRUNO KAPETANOVIĆ in mladi chef TINO SINOŽIĆ.
Pečena lovka hobotnice z grahovim pirejem ter vasabijem in grahom.
Trilja – drugič. Tokrat pečena na doma narejenih rezancih v paradižnikovi omaki s kaprami
Tunov zrezek na oparjeni zelenjavi s kremo iz pinjol in pinjolami.
Pečena kapesanta in fois gras na pireju iz zelene s tartufi.
Pozdrav iz kuhinje je na kratko napovedal vsebino in podobo jedi, ki so mu sledile: marinirana tuna v sojini omaki in fermentirani rezini bučke in korenja. Drugačni okusi klasik, ki bi bile verjetno v podobi z dobrim oljčnim oljem tudi izvrstne, so lepo začeli. Da bomo še kar nekaj časa ostali pri surovih ribah, je prikazal prvi „pravi“ krožnik – očiščena surova trilja z limonovo kremo in prahom iz zelenih črnih oliv. Prav ta prah je dodal nežno mazavost in ribo dvignil v novo dimenzijo, kjer se je z limonovo kremo odlično povezala.
Še v surovih vodah – tunov tatarec z oljčnim oljem in mladikami kaper v družbi popečenega, tam spečenega kruha. Aromatično, okusno, lepo izenačeno in preprosto; brez velikega filozofiranja je ta jed v obliki dveh grižljajev dobrodošlo padla v lepo vzburjene želodčke.
In trilja je bila tista, ki je meni odpeljala v termično obdelane okuse. Nežno opečena je počivala na doma narejenih slastnih rezancih, ki so se kopali v precej močni in strukturni omaki iz paradižnikov in kaper. Skupna podoba je bila navzlic temu aromatičnemu „šusu“ skladba, ki pa je zahtevala močnejše vino. Vinska karta v Navisu je zelo nadpovprečna. Če pogledamo samo izbiro šampanjcev, jih imajo kar petnajst, veliko je Burgundije in nekaj manj Bordeauxa. Seveda je tam vsa Hrvaška in precej Slovencev z Marjanom Simčičem na čelu.
Meni osebno je bil najboljši krožnik, ki je bil divja kombinacija, pri kateri je Sinožić vse te okuse mojstrsko povezal: na dnu je bil pire iz zelene, potem pa popečena gosja jetra (fois gras), na vrhu pa pečena kapesanta (Jakobova školjka), vse pa je bilo izdatno posuto s sveže naribanimi črnimi tartufi. Čeprav sem najprej pomislil, da kombinacija ne bo šla skupaj, sem ob prvem grižljaju moral priznati svojo zmoto in slastno smo ta mazavo–sočni–mehki–hrustljavi in vseh okusov poln krožnik polizali do konca!
Naslednji krožnik je bil skromna, a zelo okusna sveta preproščina – na dolgo časa kuhani polenti je počival na maslu pečen file morskega lista, dodatek pa je bila nežno pečena zelenjava. Bilo je izjemno okusno in mazava riba se je lepo povezala s prilogami!
Nazadnje pa skok do precizno pečene tune v obliki filejev, ki je počivala na kremi iz pinjol z oparjeno zelenjavo. Porcija je bila zelo velika, saj nam je na ta način mladi chef sporočil, da v Navisu gost lahko poje tudi manj hodov, vendar bodo porcije temu primerno večje.
Vsekakor je to restavracija, katere obisk dobrojedcem in predvsem tistim, ki ljubite ribe, toplo priporočam.
Besedilo in fotografije: Tomaž Sršen
