Korejska restavracija Bite Me – Ljubljana

Ponavadi ne obedujem v veleblagovnicah, toda tole, kar sem opazil v ljubljanski Supernovi, me je pritegnilo iz dveh razlogov. Prvič – zadeva v zametku spominja na lizbonski Time Out, kjer so v velikanski dvorani zbrali okrog 70 restavracij v obliki stojnic s hrano iz vsega sveta. Druga vaba pa je bila korejska restavracija, ki jih pri nas skorajda ni. Jasno, v vseh petih primerih podobnih restavracij in različne svetovne hrane gre za hitre prigrizke, ki jih gosti (ne glede na restavracijo, kjer so jedi kupili), jedo za istimi mizami. V teh primerih natakarjev ni, saj si gosti jedi sami odnesejo za mize, zato tukaj postrežbe nisem ocenjeval. Nimajo tudi vin – samo piva, od katerih sem izbral korejsko pivo Cass, ki je tudi najbolj prodajano južnokorejsko pivo. Zato tudi vinske ponudbe ni.

Ste že slišali za bibinbap, kimči ali bulgogi? Te jedi so osnove korejske kulinarike „za s seboj“ in jih v tej restavraciji/stojnici tudi imajo. S kolegom sva se postavila pred šank in bila v trenutku uslišana – za k mizi sva dobila še elektronski števec, ki naju je v trenutku, ko so bile jedi pripravljene, utripajoče poklical in sva jih odnesla za mizo. Kot na letališču v Dubaju…

Korejske jedi so v nasprotju s kitajskimi in japonskimi precej močnejše in bolj pikantne. Kimči je absolutni prvak, saj ga pozna precej ljudi. Gre za fermentirano kislo zelje ali radič, ki mu v začetku fermentacije dodajo veliko čilija, ingverja in pikantnih posebnosti. Ta jed lahko fermentira le nekaj dni, do nekaj let. Seveda se okusi ob tem spreminjajo in po mojem je kimči v tej ekspozituri iz najbolj kratke fermentacije. Je pa vseeno v redu, saj se prileže k nabodalcem (skewer-ji). Poskusili smo tiste z odmrznjenimi kozicami, ki so bile prijetno začinjene in temu primerno okusne.

Bipinbap je neke vrste korejski ramen (japonska verzija), ki temelji na kuhanem rjavem rižu (tukaj je v igri beli riž), različni zelenjavi, mesu ali tofuju z ocvrtim jajcem na vrhu. Jed je v osnovi slastna, tukaj pa je kuhar močno pretiraval z začimbami, da bi jed pokazala svoje odlike.

Tteokbokki je kot tipična korejska jed tukaj predstavljena kot riževi njoki v pikantni omaki. Njihov okus je zelo mehak in prav nič niso podobni njokom, ki jih poznamo. So pa okusni in je moj kolega vzel eno porcijo za domov, za ženo. Pikantnost je bila zmerna.

Bulgogi kot naslednja jed – tenko narezana govedina, ki jo prej polijejo s sojino omako in sladkorjem (a ne preveč), položijo pa vse skupaj na riž. Ponavadi je to okusna jed, tokrat pa je bilo vseh začimb preveč. Me zanima, kakšno meso bi bilo, če bi ga prelili z natrijevim glutaminatom, kot to množično delajo Kitajci, da omehčajo meso.

Ta okrepčevalnica je solidna, a nič več kot to. Za hitri ogled še ene azijske kuhinje.