Restavracija Hotel Marina – Izola

Kakorkoli pišemo o tem hotelu, ne moremo mimo Iveka oz. Ivice Evačiča.

Ne samo, da je veliki kuharski mojster, v zadnjem času je postal tudi direktor! Ne poznam nikogar, ki bi lahko združil obe funkciji in bil uspešen. In Ivek je.

Svoje veliko kulinarično znanje je združil z morjem in tako je hotel Marina že vrsto let najbolj vidna kulinarična destinacija v Izoli in okolici. Jedi mirno variirajo po sezonah in okusih in gosti to znajo ceniti.

Začeli smo „po istrsko“ – z dvema različnima oljčnima oljema in sveže pečenim kruhom, ki je radostno popil esence oljk. Sledil je mešani krožnik hladnih morskih dobrot – brancinov carpaccio, surova tuna, surov škampov repek in nekaj kapljic kremastega česna. Bilo je izvrstno, pa tudi porcija je bil ravno prav majhna – ravno toliko, da so se brbončice vznemirile!

Čez sveže jakobove pokrovače (kapesante) jih ni in tokrat so jo na hitro popekli na žaru, zalili s svežim oljčnim oljem, zraven pa so dodali na hitro pečene lisičke in nekaj škampovih repkov. Kombinacija okusov je bila nadzvočna!

Ob morju brez brodeta ni življenja za mizo in Ivek je tukaj sestavil en zelo originalen okus – osnova so bili nasekljani lignji, zraven pa je kraljevala gratinirana polenta na sredini krožnika. Kremasta polenta je radostno vpila paradižnikovo omako, lignji pa so kar spolzeli po grlu.

In še variacija na temo – črna rižota, ki so jo začinili z na soncu sušenimi češnjevci. Za moj okus je bilo tukaj preveč svežine, za druge pa ravno prav. Ne vem pa, če je bil sicer obvezni parmezan prisoten…

Ribe je zastopala škarpena v pečici s krompirjem, ki pa je bila očitno kakšnih 15 sekund preveč v pečici in je bila temu primerno suha.

Obed je lepo zaokrožila lepa in uravnotežena sladica, ob kateri smo lepo mlaskali.. Razgledani sommelier vam bo ob vsaki jedi točil ustrezno vino – od francoskih cremantov preko štajerskih rizlingov do vrste malvazij.

Če vas bo pot kaj zanesla okrog Izole, vam obisk hotelske restavracije več kot toplo priporočam.