Vila Sanctum – Kartuzijansko rdeče 2022

Mineva točno deset let od trenutka, ko smo lahko ob sorti modra frankinja pričeli uporabljati termin avtohtona, in ne zgolj lokalna.

Leta 2016 je namreč skupina nemških znanstvenikov z DNK analizo nedvoumno potrdila, da sorta modra frankinja izvira iz Slovenije, oziroma še natančneje, iz okolice Slovenskih Konjic. Pri nas še vedno veliko vinarjev marsikateri sorti pripenja naziv avtohtona, pa čeprav brez že omenjene analize, ki je edina merodajna za kaj takega. Dokler se z DNK analizo ne potrdi izvora, je največ, kar lahko trdimo za določeno sorto, da je lokalna, oz. udomačena, ker se je pač obdržala na določenem teritoriju skozi več generacij. Kot že zapisano, zadnjih deset let teh »težav« z modro frankinjo ni več.
Čeprav modra frankinja izvira iz Štajerske, pa moramo biti pošteni in priznati, so za prepoznavnost te sorte pri nas do sedaj daleč največ naredili v Posavju, sploh na Dolenjskem. Predvsem dolenjski vinarji so frankinjo vzeli za svojo in z njo na trgu začeli nastopati tako, kot pritiče naši žlahtni, avtohtoni sorti. Niti pomisliti nočem, kje bi bila danes ta rdeča sorta, če bi jo imeli v naboru svojih sort npr. Brici, svetovni prvaki v marketingu. Poglejmo samo, kakšno zgodbo so naredili iz njihove rebule. Kapo dol. Da v tem kontekstu ne omenjam naših sosedov Avstrijcev, ki so daleč najbolj zaslužni za to, da je modra frankinja danes ena najbolj prepoznavnih rdečih sort srednje Evrope. No, in medtem ko je bila štajerska vinska scena v globokem snu, so iz modre frankinje na Dolenjskem pridelovali hudiča in pol, saj je sorta tega vsekakor zmožna. Na tem mestu moram vsekakor omeniti še vsakoletni Festival modre frankinje v Sevnici, kjer gre za največjo promocijsko in strokovno-izobraževalno ter kulturno prireditev posvečeno tej sorti.

Medtem se je pa zelo počasi po več desetletnem trdnem snu pričela prebujati tudi Štajerska vinska scena. Kot bi jih nekdo udaril po glavi so se čez noč pričeli zavedati, kakšen avtohtoni biser imajo na dosegu roke in kakšno dodano vrednost predstavlja njihov terroir, sploh v luči podnebnih sprememb ter vedno bolj vroče klime. Bolje pozno, kot nikoli. Na srečo imamo na Štajerskem Vilo Sanctum. In na srečo v tej kleti vedo in znajo pridelati modro frankinjo tako, kot se spodobi in kot si ta sorta tudi zasluži.

Pri vinu Kartuzijansko rdeče 2022 gre torej za 100 odstotno modro frankinjo. Grozdje prihaja iz vinograda Žička gorca in je t.i. single vineyard. Fermentacija je stekla z naravnimi kvasovkami, vino pa je eno leto zorelo v francoskih hrastovih barik sodih. Kartuzijansko rdeče je srednje intenzivne barve rubina z zelo široko paleto arom. Gre za zares razkošno cvetico, vse note pa so zelo natančne ter predvsem naravne, in nikakor našminkane. Gozdno jagodičevje, višnje, zelišča, malce dima, pikantnih in žlahtnih not zorenja v lesu. V ustih srednjega telesa, kar se vsaj za moj okus frankinji najbolj poda. Višjih, zrelih kislin, ki seveda pridajo ekstremno sočnost in pitnost. Navadno so mlajša vina te sorte precej robustna, robata, z izstopajočimi tanini… V primeru Kartuzijanskega rdečega je pa že zdaj vino harmonično, mehko, uglajeno. Skratka, popolnoma pripravljeno za uživanje. Tudi v ustih se bomo gibali med primarnimi, sadnimi zaznavami in sekundarnimi, zorjenimi notami. Sorto bomo prepoznali z drugega planeta, kljub temu pa ima povsem svojo osebnost, svojo karizmo. Bi rekel, da v vinu čutimo avtohtonost v pravem pomenu besede, oziroma magično rustikalnost, prvobitnost terroirja modre frankinje. Če k vsemu naštetemu dodam še alkoholno stopnjo, ki se je ustavila pri zgolj 12%, kar lahko Primorci pri svojih rdečinah v današnjem času samo sanjajo, je zgodba te frankinje še toliko lepša. Zelo lepo, umno pridelano vino. Gre za lep poklon sorti, terroirju in štajerskim prednikom.