Dizzy

  • Stil
    • Dolcevita Lifestyle
    • Golf
    • Novice
  • Kulinarika
    • Kulinarika
    • Ocene gostiln
    • Vinski svetovalec
  • Tema meseca
    • Uvodniki
  • Dogodnik
  • Portal & Revija
    • Avtorji
    • O portalu in reviji
    • Oglaševanje
    • Kontakt
Home » Churrosi – sladica, ki najbolje razume človekovo potrebo po sladkem

Churrosi – sladica, ki najbolje razume človekovo potrebo po sladkem

Čas branja: 3 min

 

Španci zelo dobro vedo, kaj počnejo, ko gre za ulično hrano. To nedvoumno izkazujejo tudi njihovi churrosi. Dejansko si ni mogoče zamisliti sladice, ki bi bolje razumela človekovo potrebo po sladkem. Še posebno, ko jih postrežejo z vročo čokolado. Churrosov sicer ne najdemo le v Španiji, saj jih – k sreči – najdemo tudi po vsej Latinski Ameriki. 

 

Kaj sploh so churrosi in kako so nastali? V osnovi gre za ocvrto paljeno testo, povaljano v sladkorju. Nešteto pa je nato izpeljank in načinov postrežbe. Glede na to, da sem poskusila le španske churrose in da sem jih doma pripravila po mehiškem receptu, je bila zame zanimiva predvsem razlika med tema dvema različicama. V resnici so si španski in mehiški churrosi zelo podobni, bistvena razlika je v tem, da so španski povaljani v sladkorju in običajno postreženi z vročo čokolado, medtem ko so mehiški povaljani v cimetovem sladkorju, postreženi pa največkrat kar samostojno. V obeh primerih jih najpogosteje jedo za zajtrk.

 

Churros iz Puyola

Churros iz Puyola

 

Ko gre za zgodovino churrosov, se stvar seveda zaplete. Nekateri zgodovinarji pravijo, da je španski churro potomec kitajskega peciva, imenovanega »youtiao«, ki naj bi s portugalskimi raziskovalci prišel na Iberski polotok, kjer je nato prevzel svojo izrazito zvezdasto obliko in sladkobo. Drugi spet pravijo, da je churro izum španskih pastirjev, ki so si kot nadomestek svežega kruha v posodi na odprtem ognju ocvrli testo iz moke, vode in soli, kar so poleg masla in jajc osnovne sestavine današnjih churrosov. Iz te zgodbe naj bi izviralo tudi samo ime – navdihnili naj bi jih namreč ukrivljeni rogovi španske avtohtone pasme ovc, poimenovane Churra. Kakorkoli že, hvala tistemu, ki si jih je izmislil.

 

Kot že zapisano, sem imela zaenkrat možnost poskusiti le španske, in sicer lansko leto v Barceloni. Po temeljiti raziskavi mnenj o tem, kje se dobijo najboljši, sem se odločila za churrose v Granji M Viader, več kot sto let stari kavarni, pekarni, mlekarni in delikatesi v enem, kjer se ti zazdi, da te je časovni stroj odpeljal v neke davne čase. Bili so zares odlični – mehka sredica in hrustljava skorjica. Nebesa. Postreženi so bili španski tradiciji primerno – s skodelico odlične vroče čokolade. Kot prvemu jutranjemu obroku pa pritiče zraven še izjemno dobra kava s toplim domačim mlekom. In ja, ni ostalo le pri eni porciji … 

 

Ne glede na trenutne razmere, ko so naša potovanja omejena na bližnje destinacije, upam in verjamem, da jih bom imela priložnost pohrustati tudi v kateri drugi t.i. churreriji, morda celo v tisti, v katero je kot otrok zahajal znani mehiški chef Enrique Olvera. V njegovi knjigi »Tu Casa Mi Casa: Mexican Recipes for the Home Cook«, po kateri je povzet tudi spodnji recept, sem namreč prebrala, da se obiskov churrerije v otroštvu spominja kot posebnega družinskega doživetja. Z leti je te obiske opustil in šele kasneje, ko je tradicijo nadaljeval s svojimi potomci, spet ugotovil, kakšna poslastica so churrosi. Prav to, tako slavni chef, je tudi razlog, da so se churrosi znašli na meniju njegovih restavracij Pujol, Cosme in Atla. Na ta način želi ljudi spomniti, kako zelo radi imajo to enostavno domačo sladico. Za Mehiko značilno so ti churrosi povaljani v cimetovem sladkorju, v njegovih restavracijah pa jih je mogoče uživati s skodelico sveže kave, kave z mlekom ali vroče čokolade. 

 

Granja M. Vader

Granja M. Vader

 

V vmesnem času si jih bomo pač pripravljali doma. Tudi to ni slabo. Recept je zelo enostaven – obsega le tri korake (od tod tudi naslov tokratnega članka, navdihnjen s hitom Eddieja Cochrana Three Steps to Heaven).

 

Korak 1:  Naredimo cimetov sladkor: Cimetovo palčko nalomimo in zmeljemo s 4 žlicami sladkorja, da dobimo fin prah, ki ga nato zmešamo s še 4 žlicami sladkorja. Mešanico lahko naredimo vnaprej in shranimo v nepredušno zaprto posodo.

Korak 2:  Pripravimo testo: V kozici zmešamo 100 ml vode, 80 ml polnomastnega mleka, 2 žlici sladke smetane, 90 g masla, čajno žličko sladkorja in čajno žličko soli. Segrejemo do vretja in odstranimo s toplote. Dokler je mešanica še vroča, vanjo vmešamo 180 g bele moke, da dobimo gladko maso, nato pa enega za drugim vtepemo 4 jajca (ročno ali z mešalnikom). Dobljeno testo nadevamo v vrečko za okraševanje z zvezdastim nastavkom in damo za najmanj 30 minut v hladilnik. Tudi testo lahko naredimo vnaprej in hranimo v hladilniku do treh dni.

Korak 3:  Ocvremo churrose: V globoko kozico (priporočam litoželezno posodo, ker res izjemno dobro ohranja toploto) natočimo 5 cm olja za cvrtje (moja izbira je olje iz grozdnih pešk) in segrejemo na 177°C. Ko doseže želeno temperaturo, v olje iztisnemo od 5 do 10 cm dolge paličice testa (odvisno od tega, ali želimo daljše ali krajše churrose). Cvremo toliko časa, da se spodnji del zlatorjavo zapeče (3 do 4 minute), nato pa palčke obrnemo in pečemo še toliko časa, da se zlatorjavo obarvajo tudi na drugi strani (približno 2 minuti). Pečene churrose najprej prenesemo na papirnato brisačko, da se odcedi odvečno olje. Nato še vroče povaljamo v cimetovem sladkorju in se jih takoj lotimo. 

 

Tako, zdaj veste, kakšna so nebesa. 

 

 

Besedilo in fotografije: Urška Bassin

 

Dec 4, 2020Urška Bassin
5 years ago Kulinarikachurros, kulinarika, recepti
Urška Bassin

Urška Bassin – če je kot pravnica tako pedantna kot kuharica, potem se njenim nasprotnikom v sodnih dvoranah slabo piše. Njena strast je kuhanje, povezano s potovanji. Najprej kupi kuharsko knjigo kakšnega svetovnega kuharskega mojstra, potem pa se usede na letalo in odpelje k njemu na večerjo. Potem doma naredi katero od jedi in vse to opiše za Dolce Vito. Tisti, ki jo osebno poznajo, ne verjamejo, da je to drobno bitje sposobno toliko pojesti. Pa poje.... Rubrika: Urška in njene zgodbe

Dežela, kjer ima pivo prednost pred vinom: LatvijaGrand Park Hotel - Rovinj; Hrvaška (*****)
 iščite po portalu 
 Naključne objave 
Ošterija Debeluh – Brežice
Ošterija Debeluh – Brežice
Samouk.
mimoza
Sezona mimoz
Italija
La bella Italia, 2. del
svetovno-prvenstvo
Vsa svetovna prvenstva v nogometu
Philip K. Dick
Philip K. Dick
tilia
Matjaž Lemut – Tilia
 kategorije 
  • Aktualna revija (4)
  • Dogodnik (30)
  • Dolce Vita po svetu (57)
  • Dolcevita Lifestyle (18)
  • Golf (13)
  • Kulinarika (96)
  • Music (42)
  • Novice (5)
  • Ocene gostiln (221)
  • Photography (10)
  • Razno (143)
  • Tema meseca (31)
  • Travel (2)
  • Uncategorized (2)
  • Uvodnik (1)
  • Vinski svetovalec (180)
 Naključne objave 
Parador: luksuzni hoteli v gradovih in samostanih
Jan-Vermeer
Jan Vermeer: Dekle z bisernim uhanom (1665/1667)
Gostilna-Žeja
Gostilna Žeja – Ozeljan
Batič – Pinela selekcija 2020
Batič – Pinela selekcija 2020
Untouched by light
Untouched by light
Kenguruji
Pretepaški kenguruji (1876)
Julius Meinl
Tomaž Milič – kralj kave
 Naključne objave 
Vinski turizem Ščurek 
Restavracija Kogo – Koper
Restavracija Kogo – Koper
sukenski-regut
Sukenski regut
Landerik v središče prestolnice prinaša novo generacijo slovenske kulinarike
DOMAINE VICOMTE DE NOUE MARINIČ
Domaine Vicomte de Noue Marinič – chardonnay Erigone 2021
Smogavc
Gostišče Smogavc – Gorenje pri Zrečah
Gostilna-Kovač
Gostilna Kovač – Ljubljana
 naključne objave 
Pop's Place
40. najboljša picerija v Evropi
Vega Sicilia – Unico 2009
Vega Sicilia – Unico 2009
black friday nakupovanje
Črni petek – sodobni nesmisli | Urška Ivanovič
šampanjci
Francoski mehurčki
Sven-Elverfel
Sven Elverfeld, nemški kulinarični maestro v Aqui
 KATEGORIJE 
  • Aktualna revija
  • Dogodnik
  • Dolce Vita po svetu
  • Dolcevita Lifestyle
  • Golf
  • Kulinarika
  • Music
  • Novice
  • Ocene gostiln
  • Photography
  • Razno
  • Tema meseca
  • Travel
  • Uncategorized
  • Uvodnik
  • Vinski svetovalec
 Portal za hedoniste in svetovljane! 
2008-2025 © Inštitut Mediapro