Naslov: Pristaniška ulica 3, Koper
Splet: www.grandkoper.com
Telefon: 041 602 030
Odprto: od 16. do 23. ure
Capra po italijansko pomeni koza in nič čudnega ni, če se restavracija v najboljšem koprskem hotelu Grand Koper Hotel imenuje prav tako.
Prvotno ime mesta je bilo iz rimskih časov otok koz, saj je bil Koper do pred 100 leti otok.
Od tedaj je koza oznaka Kopra tudi v današnjih časih.
Grand Koper Hotel je družinski projekt, kjer avtorsko za kulinariko sicer skrbi Marja Černe, lastnikova žena, dnevno pa je v akciji Selma Šabič, ki menda Marjine umetnine (Marjinih verzij sicer niso poskusili) natančno poustvarja.
Chefinja Selma Šabić
Brez škampov kot vsaj dela prvih krožnikov na Obali ne gre in tokrat smo repke kvarnerskih rakcev dobili v kombinaciji z lososovimi ikrami in pomarančo.
Kombinatorika vseh okusov je bila zelo posrečena, mi pa zadovoljni!
Druga predjed je predstavila Caprino verzijo hobotnične solate, ki je vsekakor bila najboljša od vseh, kar smo jih pokusili na tem koncu Obale.
Pametno so dodali še sočno zelenjavo (kumare), kapre in rožice, ki so jed lepo začinile; morda celo preveč.
Zanimivo je dejstvo, da imajo v vinski ponudbi več Bricev kot Istranov, kar je po svoje zelo nenavadno.
Ob pojasnilu, da se istrski vinarji sploh ne zanimajo za restavracije in gostilne, kjer ponujajo njihova vina, je ta situacija zelo logična.
Špageti z morskimi sadeži in zelenjavo.
Testenine in gamberi – le v malo bolj razkošni verziji (domača pašta z gamberi, zelenjavo in ovčjim sirom) so bili naslednji krožnik.
Krepka in dokaj pikantna jed, kjer je bilo veliko sokov in moči, za katero je poskrbel domač ovčji sir, ki se je izkazal za močnejšega od klasike – parmezana.
Morske dobrote s polento na rdeče.
Ker so bili Italijani kljub vsemu botri slovenskih morskih jedi, ne moremo mimo rižot.
Rižota z jurčki, agrumi in surovimi škampi (izvorna jed ima tudi sveže tartufe, ki pa smo se jim ognili) je zastopala tudi tovrstne jedi.
Da bi bila jed malce drugačna, je Selma dodala tudi rezini pečenega riža, ki pa bi zaradi šarmantnosti in okusa moral biti nežno hrustljav. Bil pa je zelo trd in kot tak precej težko grizljav in žvečljiv.
Škampova-sadna predjed.
Zadnji, glavni krožnik je bil skoraj čisto iz morja (gamberi, pedoči, vongole, lignji) z datljevim paradižnikom in baziliko.
Omaka je bila slastna in ljubitelji školjk bi vsekakor uživali, še posebej, če bi omako zajemali z dnom ali vrhom školjk in končnim delom lignjev. Ravno pravšnji del sveže bazilike je bil pika na i!
Brez sladic ni šlo.
Egida je jogurtova tortica z mandljevo esenco, oljčnim biskvitom, marelico in rožmarinom (simpatično, toda pretrda skorja) in Santorio. Čokoladna tortica z nežno kavno sredico in limoninim makronom, ki je bil žal magično pretrd.
