Film F1 z Bradom Pittom v glavni vlogi je eden najbolj pričakovanih športnih spektaklov zadnjih let.
Že sam koncept – vstop v svet Formule 1 skozi oči hollywoodske ikone in pod taktirko režiserja Josepha Kosinskega – je obetal filmsko izkušnjo, ki bo združila napetost resničnih dirk s čustveno globino filmske pripovedi. Končni rezultat? Vizualno in tehnično dovršena poslastica, ki pa ji scenarij ne uspe vedno slediti z enako močjo.
Kosinski, ki je navdušil s Top Gun: Maverick, znova dokazuje, da je mojster akcijskih sekvenc. V F1 so dirkaški prizori posneti z izjemno dinamiko – kamera se premika tako tekoče in samozavestno, da gledalec dobi občutek, kot bi sedel v kokpitu dirkalnika. Zvok motorjev, občutek hitrosti in natančno izbrane perspektive ustvarijo vtis skoraj dokumentarne pristnosti, a hkrati ohranijo hollywoodsko spektakularnost. Tudi tisti, ki o Formuli 1 ne vedo nič, bodo hitro potegnjeni v ta svet.
Brad Pitt in Javier Bardem (Vir: apple.com).
Brad Pitt v vlogi izkušenega voznika prinese prepoznavno karizmo in zrelost, ki jo njegov lik potrebuje. Njegov nastop je prepričljiv, še posebej v prizorih, kjer se spopada z lastnimi dvomi in izzivi staranja v športu, kjer prevladuje mladost. Ob njem Damson Idris kot nadarjeni novinec prinaša energijo, odločnost in tisti občutek “lakote po zmagi”, ki ga Pittov lik že skoraj pozablja. Njuna medsebojna dinamika je eden najboljših delov filma – mentorstvo, tekmovalnost in medsebojno spoštovanje so predstavljeni na topel, a hkrati realističen način.
Damson Idris kot Joshua Pearce (Vir: apple.com).
A čeprav igralska zasedba in tehnična izvedba blestita, scenarij mestoma razočara. Zgodba je dokaj predvidljiva in sledi ustaljenim športnim klišejem: izkušeni veteran, talentiran novinec, osebni izzivi, napeta dirka v finalu. To samo po sebi ni nujno slabo, a pomanjkanje presenečenj in nekoliko plitka čustvena globina lahko pustita občutek, da smo nekaj podobnega videli že večkrat. Dialogi mestoma delujejo preveč enostavno, kot da bi služili zgolj kot most med akcijskimi prizori, ne pa kot nosilci resnične dramske teže.
Prizor iz dirke (Vir: Apple.com).
Kljub tem pomanjkljivostim film ostaja izjemno gledljiv. Kosinski zna tempirati dogajanje tako, da se gledalec nikoli ne dolgočasi. Vsaka dirka je zasnovana kot mini pripoved s svojo napetostjo in vrhuncem. Tudi uporaba glasbe je premišljena – kombinacija udarnih ritmov in tišjih trenutkov daje občutek, da smo res v središču dogajanja. Posebna pohvala gre montaži, ki brezhibno prepleta prizore iz zakulisja z akcijo na progi, kar ustvarja občutek celovitosti sveta Formule 1.
Režiser in producent Joseph Kosinski na setu (Vir: apple.com).
Eden od močnih elementov filma je dostopnost širši publiki. Čeprav je poln detajlov, ki bodo razveselili prave ljubitelje Formule 1, se nikoli ne ujame v past pretirane tehnične razlage. Namesto tega se osredotoča na človeške zgodbe – sanje, strahove, zmagoslavja in poraze – ki so univerzalno razumljivi.
Na koncu F1 ni popolna dramska mojstrovina, je pa spektakel, ki ga je vredno videti na velikem platnu. Je film, ki gledalcu ponudi dve uri čistega adrenalina in vizualne ekstaze, hkrati pa pusti občutek, da bi z nekoliko bolj drzno in izvirno zgodbo lahko postal klasika športnega žanra. Brad Pitt in Damson Idris s svojimi nastopi poskrbita, da kljub pripovedni predvidljivosti ostanemo čustveno vključeni, Kosinski pa še enkrat potrdi, da je eden najboljših režiserjev akcijskih prizorov današnjega časa.
F1 dirka (Vir: apple.com).
Če si želite izkušnje, kjer vas bodo sedeži v kinu držali kot varnostni pas v dirkalniku, in če ste pripravljeni sprejeti nekaj pripovednih kompromisov, potem je F1 film, ki ga ne smete zamuditi.
