Tisti, ki iščete svetovno znane hotele, boste od zdaj naprej lahko odšli v hrvaško Opatijo in se tam nastanili v hotelu Hilton Keight Currio Collection, ki so ga odlični arhitekti zgradili prav v središču mesta.
Gre za izvirno moderno gradnjo, ki poskrbi za izbirčne goste in jih ne oropa preveč (po 125 € po osebi na noč). Jasno, glede na ime in poreklo, ima pet zvezdic, kar zagotavlja marsikaj.
Garaža v kleti je majhna, vendar domiselno narejena, saj so avti zloženi v dveh etažah. Tako, da lahko skoraj vsi gosti brez težav tam pustijo svoje jeklene konjičke.
Sobe so prostorne in ergonomsko dekorirane, le pri izbiti TV kanalov je rahli kaos, saj vseh kanalov, ki se prikažejo na ekranu, ni. Kopalnica je prostorna in lepa z veliko banjo na sredini, kar daje idejo starodavne veličastnosti.
Soba.
Ko se sprostite, se odpravite na v prvo klet in zaplavajte v velikem, kar 25 metrov dolgem pokritem bazenu, ki je ogrevan in ima ob strani več masažnih kotičkov. Pred vhodom v bazen sta dve savni (finska in infra-rdeča), ki sicer nista zelo prostorni, a pari v njih lahko uživajo. Za poletne dni je zunaj tudi velik bazen pod milim nebom.
Bazen.
Posebno sproščanje na na vrhnji terasi hotela, kjer so uredili izvrsten klubski prostor z velikimi steklenimi okni in razgledom za vso mesto in morje. To je pravi relax ob izbranih pijačah in prigrizkih!
Pierrot je klasičen lik žalostnega klovna, ki komunicira s pomočjo pantomime. Tako pa se imenujejo tudi restavracije v verigi Hilton Keight Currio. Tudi ta restavracija je manjšega formata in ponujajo relativno preproste, a zelo okusne jedi. Presenetila me je izbira vin, ki je modro razporejena skozi večino svetovnih vinskih regij, najbolj presenetljivo pa je, da prav vsa vina strežejo tudi na kozarce. Šampanjce, Bordeaux, Burgundijo, ekskluzivne sauvignone iz Sancerra in podobno. Pa še bi lahko naštevali!
Samopostrežni zajtrki so Hiltonu primerni, in če česa ni, vam osebje rade volje dostavi na mizo; vključno s peninami.
File zobatca na blitvi s krompirjem.
Posebno poglavje so večerje, ki so tematsko ustrojene. Tekom našega obiska so ponujali zobate na več načinov in ostrige v podobnih položajih. Seveda so to bile jadranske kamenice, ampak nič zato.
Kamenice z limonovim želejem.
Ker ne posegamo po gostinskih menijih, smo se bolj intenzivno posvetili a la carte meniju in bili zelo zadovoljni. Po otvoritvenih pozdravih iz kuhinje smo se lepo osvežili s slastnimi kamenicami, precizno oblitimi z limonovim želejem, takoj zatem pa smo lepo predli ob slastni tempuri, ki je bila zelenjavno (po dolgem na tenko rezane bučke) obarvana in škampovih repkih.
Tempura.
Klasika v obliki tunovega carpaccia je razveselila, biftek na malo manj, saj je bil preveč tanek in preveč pečen.
