Dizzy

  • Stil
    • Dolcevita Lifestyle
    • Golf
    • Novice
  • Kulinarika
    • Kulinarika
    • Ocene gostiln
    • Vinski svetovalec
  • Tema meseca
    • Uvodniki
  • Dogodnik
  • Portal & Revija
    • Avtorji
    • O portalu in reviji
    • Oglaševanje
    • Kontakt
Home » Legendarni albumi: The Doors (1967)

Legendarni albumi: The Doors (1967)

Čas branja: 3 min

The Doors – mistična legenda ali psihedelična resničnost?  Po mojem mnenju – vsakega po malo. Dejstvo, da po smrti najbolj izpostavljenega člana skupine, pevca in pisca besedil Jima Morrisona leta 1971 vsako leto prodajo po milijon albumov, govori o njihovi legendi in vplivu, ki so ga v šestih letih delovanja naredili na glasbeno sceno. Odlične skladbe, ki so variirale od lepih, prijaznih pop pesmic prek bluesovskega trdega rocka, do psihedeličnih vesoljskih »utrganin«, so okužile marsikatero generacijo ljubiteljev dobre glasbe, najbolj pa seveda tisto, ki so jih The Doors v živo doleteli v obdobju njihovega divjega delovanja. Tisti, ki jih The Doors okužijo, s tega vrtiljaka pridejo drugačni. Razmišljajoči, globlji, bolj razumevajoči in jezni, predvsem pa polni posebne energije, ki jo je njihov medij Jim Morrison znal preliti v nepozabna sporočila.

 

 

Skupino sta leta 1965 ustanovila študenta filmskih umetnosti na kalifornijski univerzi Ray Manzarek in Jim Morrison. To je bilo zlato obdobje hipijade, eksperimentov, iskanja samega sebe, iskanja bistva življenja in predvsem raziskovanja duhovnosti, podkrepljeno s takšnimi in drugačnimi substancami. Ko sta se bendu pridružila še kitarist Robbie Krieger in bobnar John Densmore, so bili The Doors rojeni. Ime za skupino pa so našli v naslovu knjige Aldousa Huxleyja – The Doors of Perception (Vrata dojemanja).

 

 

Album je izšel dokaj mirno. Prvi hit, Light My Fire, se je sicer sprehajal po sredini lestvice popularnih, kakšnega posebnega razburjenja pa (še) ni bilo. Začelo se je z nastopom v takratni najbolj popularni ameriški oddaji tistega obdobja, Ed Sullivan Show. V skladbi pa je dežurne dušebrižnike zmotila vrstica »baby we can get much higher«, kar v prenesenem prevodu pomeni »punčka, dajva se ga zadet«. Predstavniki televizije so zahtevali, da besedo higher – višje zamenjajo z better – bolje. Skupina se je s tem sicer strinjala, vendar so imeli v žepih figo. Ker takrat playbacka še niso poznali, so vso glasbo izvajali v živo in The Doors so seveda odigrali prvotno verzijo, kar je v konservativnih ZDA naredilo vraga in pol.    

In prvi album, kateremu je posvečeno tole pisanje, tako ni bil samo hit in nosilec hitov – bil je šok. Odlične skladbe: Break On Through, Soul Kitchen,  Crystal Ship, Take It As It Comes so z romantičnim popom, polnim dvoumnih besedil in izvrstnega petja & muziciranja, osvojile množice. Blues v rockovski preobleki je priredba klasike Willieja Dixona z naslovom Back Door Man, medtem ko je Light My Fire postala himna generacije, saj je Morrisonov ogenj zanetil fantazijo svobode iščočih mladih, ki do takrat na določene stvari niso mogli niti pomisliti, kaj šele to izreči. Konec, oh, ja, konec plošče pa je konec – The End. Niti ne skladba, prej drama in poezija, ki je v živo postala predstava. Traja 11 minut in 41 sekund. Začne pa se takole: »This is the end, my beautiful firend, the end…« (To je konec, moj prekrasni prijatelj, konec …) Konec koncev jo je kot začetno temo uporabil tudi legendarni režiser Francis Fred Coppola v epohalnem filmu Apokalipsa zdaj.

 

 

Morrisonov značilni, doneči mogočni glas, odlične melodije, katerih večino je prispeval  Ray Manzarek, dobra ritem sekcija, kjer je polovico namesto baskitarista odigral  Manzarek kar  na orgle, in odlično kitarsko delo Robbieja Kriegerja so postali tako prepoznavni, da je bilo glasbo skupine težko zgrešiti. Zgodilo se je nekaj, kar je zelo redko. Kultna skupina je postala superpopularna. 

Skoraj leto dni so preživeli na turneji, odšli so v studio, posneli nov album, spet odšli na turnejo in spet v studio …Vrtiljak je ušel izpod vsakršnega nadzora. Morrison je v nasprotju z drugimi člani, ki so v skladu s filozofijo tistega časa precej eksperimentirali z raznimi opojnimi sredstvi, uteho in inspiracijo največkrat iskal v alkoholu. Na koncertu v Miamiju so ga policisti odvlekli z odra, ker se je razgaljal in poskušal masturbirati. Večkrat se je izčrpan sredi koncerta onesvestil in tako je nehote poskrbel za hrano rumenega tiska. 

 

 

Vedeti je treba, da so izvajalci v tistih časih snemali tudi po dva albuma na leto, zato so bili do konca izčrpani. Leta 1971 se je Jim Morrison odločil, da se bo za nekaj časa oddaljil od skupine. Posvetil se je pisanju poezije, kar je bil konec koncev njegov prvotni cilj. Z ženo Pamelo Courson sta se odselila v Pariz, kjer je začel na veliko pisati. Žal je imel slabo srce. Tretjega julija 1971 je med kopanjem v kadi umrl za posledicami srčne kapi. Pokopan je na pariškem pokopališču umetnikov Pere Lachaise med  »prijatelji«, kot so Honore de Balzac, Guillaume Appolinaire,  Gilbert Becaud, Sarah Bernhardt, Frederic Chopin, Molliere, Edith Piaf in podobni.

Skupine The Doors je neznansko vplivala na razvoj sodobne popularne glasbe. Če dobro premislim, nikoli niso šli iz mode, kar dokazuje vsakoletni milijon prodanih nosilcev zvoka po vsem svetu. V glasbo so strastno vnesli vse, kar jim je takrat neovirano rojilo po glavah, in to s stilom. 

 

 

Piše: Martin Medved 

 

  

Dec 16, 2020Dolcevita.net
5 years ago Raznoalbumi, glasba, jim morrison, the doors
Dolcevita.net
Kapadokija: potovanje z balonom na vroč zrak - polet, ki te začaraDr. Šakšuka: kakor da si prišel na obisk k najljubšemu stricu
 iščite po portalu 
 Naključne objave 
Domaine Vicomte de Noue Marinič
Domaine Vicomte de Noue Marinič – chardonnay 2020
Radosti in zadrege sommelierjeve žene: skrivnost v vinski kleti
Jimmy-Page
Jimmy Page & Jack Daniel’s (Neil Preston, 1975)
Tajska restavracija Roza slon – Ljubljana
mariposa
Mariposa – Ljubljana
Manna
Hiša kulinarike Manna – Ljubljana
Batič Angel barbera 2023, vrhunsko rdeče vino iz Vipavske doline
Batič – Angel barbera 2023
 kategorije 
  • Aktualna revija (4)
  • Dogodnik (30)
  • Dolce Vita po svetu (57)
  • Dolcevita Lifestyle (18)
  • Golf (13)
  • Kulinarika (97)
  • Music (42)
  • Novice (5)
  • Ocene gostiln (226)
  • Photography (10)
  • Razno (143)
  • Tema meseca (31)
  • Travel (2)
  • Uncategorized (2)
  • Uvodnik (1)
  • Vinski svetovalec (186)
 Naključne objave 
hotel
Posta Zirm Hotel – Corvara
Restavracija Milka
Restavracija Milka** – Jasna
Burgundija
Burgundija
frešer
Vina za moj okus: Frešer
Gostilna Ribič – Ptuj
Hilton hotel
Najbližji luksuz
Fink
Hiša Fink – na obisku pri chefu Damjanu
 Naključne objave 
Radenko-Mijatović
Predsednik NZS, Radenko Mijatović
Yosihiro Narisawa
Naturalist. Yosihiro Narisawa
Bora Nera, Vodnjan
Konoba Astarea – Brtonigla (Hrvaška)
šampanjci
Francoski mehurčki
Madeira
MADEIRA
Gordon Ramsey proti kokainu v restavracijah
 naključne objave 
Guy Fawkes in njegovi nasledniki
Casa Marchesan – Žusterna
Radosti za dobrojedce: Casa Marchesan – Žusterna
armenija
106 let stara Armenka s kalašnikovim (1990)
dular
Vina Dular
Rene Redzepi
Srčni pek.
 KATEGORIJE 
  • Aktualna revija
  • Dogodnik
  • Dolce Vita po svetu
  • Dolcevita Lifestyle
  • Golf
  • Kulinarika
  • Music
  • Novice
  • Ocene gostiln
  • Photography
  • Razno
  • Tema meseca
  • Travel
  • Uncategorized
  • Uvodnik
  • Vinski svetovalec
 Portal za hedoniste in svetovljane! 
2008-2025 © Inštitut Mediapro