Tako fermentacija z naravnimi kvasovkami, kot nato zorenje, je potekalo v inoks cisternah. Ta rumena rebula je sijoče zlatorumene barve z vonji citrusov in rumenega sadja, jabolka, zelišč in travnika ter mineralno noto, ki prikliče karbid, smodnik, vonj razgretega asfalta po poletni nevihti. V ustih suho, srednjega telesa, z oljnato teksturo, katera se je napovedovala že od vrtenju kozarca in ob zaznavah v nosu. Malček pikantno, zopet sadno in mineralno ter predvsem zeliščno.
Glede na letnik 2020, katerega sem predstavil nazadnje, zelo drugačna interpretacija sorte. Rebula letnika 2020 je imela v sebi mnogo več fokusa, peljalo jo je predvsem v globino, bila je ostra kot britev, povsem neposredna. Ta, ki jo imam v kozarcu ta trenutek, gre bolj v širino, ni tako mikrometrsko natančna, kot tista letnika 2020, je bolj topla. Iščem zgolj dlako v jajcu ter podajam konstruktivno mnenje in svoja opažanja pri dveh različnih letnikih iste sorte in iste linije, saj se mi je rebula letnika 2020 zelo močno vtisnila v spomin. Tudi rebula 2021 je za osnovno linijo naravnost čudovita, pa vendar ne more dohajati povsem neverjetne letnika 2020. Pri letniku 2020 so se zadeve tako noro poklopile, da bi se ob tistem vinu prenekateri vinar iz Chablija lahko učil, kako se pridela vino v inoksu. Ni kaj, tudi to rebulo bom z največjim užitkov izpil do dna, s kotičkom sivih celic se bom pa vsekakor ob srkanju spominjal nadzvočne rebule letnika 2020.
