Tokrat sem samega sebe postavil pred izredno zahtevno nalogo.
Nosil sem veliko breme vina, ki sem ga tako zelo hvalil, ga dvigal v višave. Pa vendar sem s svojimi izkušnjami imel tako veliko vero v Batičevega rdečega Angela Rezerva 2021, da sem povsem na lastno pest naredil nekaj povsem odbitega.
ENA NA ENA
Ko sem prvič okusil Batičev Angel rdeče Rezerva 2021, sem najprej ostal brez besed, potem pa močno objel avtorja vina, Miho Batiča. V trenutku sem vedel, da gre za najboljše slovensko rdeče vino, kar sem jih kdaj okusil. Po tistem nepozabnem trenutku na domačiji Batič, sem vino okusil še dvakrat, in vedno doživljal enake občutke. Gre za neverjetno, impozantno, veliko vino za katerega sem prepričan, da se lahko primerja z najboljšimi rdečinami sveta.
Da bi to lahko zagotovo trdil, bi moral Angela poslati v neposreden »boj« z največjimi svetovnimi imeni. Moralo bi iti ena na ena, mož na moža. Na srečo mi ni bilo potrebno dolgo čakati. Ponudila se mi je izjemna priložnost, da sem steklenico Angela Rezerva lahko direktno primerjal z dvema od najboljših merlotov na svetu. Z znamenitim Petrusom in ponosom Italije, ikoničnim Massetom.
Če je v Sloveniji gostilna Jež v Radečah nekakšna baza za vinsko kulinarične odisejade naše družbe, je to v Italiji zdaj že tradicionalno vinski butik La Meneghina v Vicenzi. Tam smo se zbrali, si natočili čistega vina, sam pa sem sedaj spisal še to sodbo. Seveda bi moral za povsem merodajne podatke imeti najmanj iste letnike vseh treh vin, pa še takrat bi se porajala prenekatera vprašanja. Edini namen degustacije je bil, da vidimo, če lahko slovensko vino Angel Rezerva parira tistim, vsaj na papirju, najboljšim. Šli smo po vrsti od najmlajšega letnika do tistega, ki je bil pridelan najprej.
ANGEL RDEČE REZERVA 2021
Kaj naj sploh napišem o vinarstvu Batič? Itak je bilo praktično vse že povedano in napisano. Tata Ivan je med prvimi pričel z maceracijami sredi osemdesetih. Znamka se je gradila počasi, vendar vztrajno, s trdnimi temelji. Danes ima na kmetiji glavno besedo Miha, ki ga zelo pozorno spremljam že kar nekaj časa. Na začetku svoje poti ga je še malce nosilo sem in tja, bi rekel, da se je lovil. Danes z obema nogama stoji trdno na tleh, ima jasno vizijo, odgovornost do svojih predhodnikov in naslednikov, zato so tudi vina boljša kot kadarkoli prej. Angel je ime prvorojencu Mihe in Mateje, po njem je vino dobilo tudi ime. V primeru te steklenice gre za Rezervo, ki se rodi, ko da narava, določen letnik, nekaj več. Letnik 2021 rdeče Rezerva je 100 odstotni merlot z lege Šmihel Livišče, kjer glavnino vinograda opoke nadomešča glinena podlaga obogatena z železom in drugimi materiali. Obremenitev po trsu je znašala zgolj 0.36 kilograma, po treh tednih maceracije je vino zorelo 27 mesecev v izbranih hrastovih sodih. Stekleničenje je bilo brez filtracije, v skladu z biodinamičnimi principi ob ustrezni fazi lune.
Globoke barve rubina z vonji temnih zrelih sadežev, grafita, vijolic, notami mineralnosti. Kakšno razkošje zaznav, preprosto izjemno. V ustih polno, bogato, koncentrirano. Svežina, ki se je napovedovala v nosu, v ustih še toliko bolj pride do izraza, saj je kljub neverjetni potentnosti, napoj izjemno sočen in piten. Že sedaj je vino žametno, tanini seveda grabijo dlesni, vendar so izjemni in v navezi s kislinami napovedo dolgoletno zorenje. Čistokrvni merlot, saj imamo na en strani mišice, koncentracijo, napetost, na drugi strani pa harmoničnost, skladnost, zaokroženost. Edina »hiba«, ki pa bo v prihodnosti njegov adut, je ta, da je vino še ekstremno mlado. Zato je še malček robato, nima še zaobljenih vseh robov. Vendar, dekleta in fantje, čez 5 – 10 let, bo ravno zaradi tega padlo 100 točk. V to sem absolutno povsem prepričan. Vino, katerega ne bomo hranili v arhivi kleti, ampak v trezorju.
Cena steklenice: 150 evrov
Ocena vina: 98 točk
Razmerje cena/kakovost: 100 točk
MASSETO 2018
Italijanski odgovor na francoski Petrus. Masseto je v lasti družine Frescobaldi, kateri posedujejo tudi klet Ornellaia, ki je eden najbolj poželjivih supertoskancev. Vendar gre v primeru Masseta za 100 odstotni merlot. Gre za 7 hektarjev vinograda, ki raste na posebni glini, na leto pa napolnijo približno 30.000 steklenic vina. Macerirajo tri tedne, dve leti zori vino v novih barih sodčkih in nato še eno leto v sami steklenici.
Zopet globoke barve rubina z vonji, ki so mnogo manj intenzivni, kot pri prvemu vinu… jagodičevje, slive, vijolice, grafit, čokolada. V ustih suho, takoj začutim visoke alkohole na zgornji dlesni, za katere se na koncu izkaže, da edini zmotijo celotno sliko te petarde in preprečijo popolnost vina. Drugače enostavno vse štima… uglajen, fin, eleganten merlot. Čudovito oslajeno, kisline briljantne, sočnost nora, pitnost čudovita. Tudi v ustih predvsem sadno, z zaznavami čokolade in šolanja v lesu. Na tanine sem se moral dobesedno skoncentrirati, da sem jih zaznal, saj so dobesedno prepleteni s celotno strukturo vina. Z vsako minuto se je vino odpiralo in postajalo še bolj harmonično in zaokroženo. Tudi dlesni so se po nekaj požirkih navadile na previsoke alkohole, ampak kljub temu vinu nisem mogel prisoditi perfekcije. Ne glede na to sem ob srkanju doživljal čudovito izkušnjo. Podobno kot pri Angelu, mu čez nekaj dodatnih let zorenja v steklenici napovedujem 100 točk.
Cena steklenice: 980 evrov
Ocena vina: 98 točk
Razmerje cena/kakovost: 93 točk
PETRUS 2013
Kaj sploh napisati o tem pregrešnem barabinu? Da gre za verjetno najbolj poželjivega Bordojca z desnega brega reke Gironde. Da gre za verjetno najdražjega Bordojca in eno najdražjih vin na svetu. Cena steklenice je povsem bizarna, dobesedno gre za anomalijo. Za ceno ene steklenice tega vina, bi dobil 33 steklenic Batičevega Angela. Ob tako visokih številkah, kot jih zahtevajo za to vino, bi nam morali iz kleti poslati svojega sommelierja, da bi nam odprl steklenico in nas seznanil o pridelavi, hkrati pa bi nam morala ob srkanju vina hostesa s svilenim prtičkom brisati sline. Posedujejo 11.4 hektarja prav posebnega vinograda z modro glino, ki v sušnih poletnih mesecih trtam zagotavlja preskrbo z vodo. Na leto pridelajo približno 30.000 steklenic vina. Gre za 100 odstoten merlot. Leta 2021 so v vesolje za 14 mesecev poslali steklenico Petrusa letnika 2000. Ko se je steklenica vrnila nazaj na Zemljo, so jo na dražbi prodali za milijon dolarjev. Skratka, gre verjetno za najbolj ikonično vino na svetu. In zato priznam, da sem kljub vsej kilometrini na vinskem parketu, imel ob tem patronu kar nekaj treme.
Svetlejše barve rubina z izjemno prefinjenimi in elegantnimi zaznavami v nosu… še vedno prevladuje rdeče sadje, začimbe, pa zopet vijolice, malček dima. V ustih suho, med srednjim in polnim telesom. Ne more skriti svojega francoskega porekla, stavi na eleganco, fineso, šarm. Urejeno, mehko, vse je na svojem mestu. Še vedno precej tanično, mineralno, tudi tu kisline čudovite. Srka se kot zares veliko vino. Tudi če bi ga dobil na slepi degustaciji in bi bila identiteta zakrita, bi vedel, da gre za modro, žlahtno kri, to se v tem vinu zares čuti. Na eni strani ima vino vse, pa vendar mu na drugi strani v praktično vseh fazah do popolnosti nekaj malega zmanjka. Tako v barvi, kot v nosu, ustih, okusu in pookusu je ta Petrus zares čudovito vino, ni pa brezhibno. Ima šarm, nima pa dovolj igrivosti, energije, naboja, globine, kot sta ga imela Angel in Masseto. Enostavno nima dovolj karizme. Nekako se mi zdi, da želi ugajati vsem, da želi biti preveč po predpisih, in to ga nekako dela malce preveč dolgočasnega. Seveda je to kritika na zelo visokem nivoju, iskanje dlake v jajcu, ampak sam sem ob srkanju pač tako občutil. Na etiketi Petrusa je upodobljen Sveti Peter, ki ima v roki ključ od nebes. Ključ je tokrat ostal v Petrovi roki, nebesa mi ob srkanju vina na žalost ni odklenil, ostal sem pred vrati. Toda, še enkrat, da ne bo pomote, gre za fascinantno, veliko vino. Razveseljeval bo še kar nekaj let ali celo desetletij, vendar za razliko od Angela in Masseta mislim, da se ne bo več razvijal in napredoval, da je že dosegel svoj vrhunec, na katerem pa bo vztrajal zelo dolgo.
Cena steklenice: 5000 evrov
Ocena vina: 97 točk
Razmerje cena/kakovost: 78 točk
KONČNA SODBA…
…ki pa se na nek način ne bo zgodila. Ne bom postavil vrstnega reda teh treh vin. Tako ali tako sem že vsako vino opisal tako v besedi, kot s številkami. Vsak si lahko po zapisanem izoblikuje svoje mnenje. V vseh treh primerih gre za veliko vino. Tako, kot sem omenil že na začetku, sem zgolj želel preveriti, ali lahko slovensko rdeče vino parira najboljšim rdečinam sveta. In dobil sem jasen odgovor, ki se glasi da. In še enkrat da! In ne samo da lahko Batičev Angel parira najboljšim vinom sveta. Angel rezerva 2021 stoji zelo ponosno in zravnano ob boku kateremukoli rdečemu vinu na svetu. To je s to degustacijo postalo dejstvo. Saj ne vem, verjetno sem jaz na nek način bolj vesel in ponosen, da smo dobili Slovenci tako izjemno vino, kot pa je vesel sam kreator tega vina, Miha Batič. Pa mu jih bom že napel in ga naučil, da je pretirano skromen in da je lahko vsaj kakšen dan ali dva celo malce vzvišen. Da vino iz Šempasa stoji ob boku tako velikim imenom vinskega sveta, to je naravnost izjemno. Če me vinski svet ne bi zanimal in ne bi poznal vinorodne dežele Slovenije, bi verjetno Šempas na zemljevidu iskal kar nekaj minut. No, in potem pride iz tega Šempasa, oziroma kleti Batič, tako izjemno vino, tako huda steklenica. Norija, bolnica! Kapo dol in iskrene čestitke družini Batič!
