Čeprav je vinarstvo precej naporen posel z veliko odrekanja, pa sem ob tokratni moji avanturi doživel tudi obilo romantike zaljubljenega para, ki z nasmeškom na ustih obdeluje svoj košček vinograda.
Skozi celoten obisk sem od Martine in Radojka ter njunih vin prejemal pozitivne vibracije, ki se bodo še kar nekaj časa sproščale v meni. Tako zdaj ta trenutek tudi vas vabim na Posestvo Belo gora nad Dramljami, ki se nahajajo med Celjem in Šentjurjem.
POSESTVO BELA GORA – BUTIČNA VINSKA KLET
Vinograd, katerega danes obdelujeta partnerja Martina Strniša in Radojko Pelengić, je zasadil že davnega leta 1950 Martinin stari oče Franc Kačičnik. Njemu v zahvalo se je par odločil, da bo po njemu imenoval svoja vina, saj se je celotna zgodba pač pričela s Kačičnikom sredi prejšnjega stoletja. Tudi klet, ki je bila postavljena leto dni kasneje, še danes uporabljata Martina in Radojko. Vmes sta posestvo prevzela Martinina starša, sama pa je še kot otrok skupaj s sestrama ves čas pomagala pri raznih opravilih. Kot se pravi v teh krajih, je Martina že od malega gor rasla v njihovi gorci.
Osebna zgodba na Posestvu Bela gora Martine in Radojka pa nastopi z letnikom 2017, ko sta pridelala svoje prvo vino. Iz tega letnika sta pridelala 300 steklenic modre frankinje, ki sta jih večinoma podarila. Bela gora je dobila ime po menihih iz bližnje Žičke kartuzije, ki so oblečeni v svoja bela ogrinjala s kapuco obdelovali vinograde v teh krajih. Njuno posestvo je oddaljeno zgolj tri kilometre od kartuzije in je najbližje vinarstvo v okolici samostana. Par se je spoznal na začetku tega tisočletja, ob njunem prvem letniku študija. Radojka je Martinina družina zelo kmalu vključila v delo v vinogradu in kleti. V preteklosti sta starša pridelovala bolj sveža vina, z njunim prevzemom, pa sta se usmerila v bolj zorjena vina, z manj žvepla, in nižjimi sladkornimi stopnjami. Tudi kupce so v letih spremenili, izobrazili, da so začeli sprejemati vedno bolj suha vina.
Radojko je profesionalno končal agronomijo in se vpisal na doktorski študij bioloških in biotehniških znanosti, smer ampelografija. Ampelografija je znanstvena veda, ki proučuje in opisuje vrste, družine in sorte vinske trte. Leta 2007 se je zaposlil na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani, kjer je pričel delati na oddelku za vinogradništvo in sadjarstvo. Pod okriljem svojega predstojnika, Borisa Koruze, je pomagal pri selekciji in preizkušanju novih vinskih sort ter urejanju genske banke. Po petih letih je za nekaj let prevzel vodilno vlogo pri nalogi selekcija in preizkušanje vinske trte ter novih sort.
Po spletu različnih življenjskih okoliščin, se je leta 2018 zaposlil v vinski kleti Heaps Good Wine. Med leti 2020 in 2024 je bil zaposlen kot glavni enolog v kleti Sanctum. Vmes je eno sezono brusil svoja znanja v Južni Afriki, lansko trgatev pa je opravil v kleti Gőnc. Kot leteči enolog, svetuje tudi v drugih kleteh.
V VINOGRADU, KLETI IN KOZARCU
Kot sem že omenil par obdeluje mešan vinograd velikosti 0.5 hektarja, na katerem je zasajenih 4500 trt vina. Posedujeta trse sauvignona, chardonnaya, laškega rizlinga, rumenega muškata, modre frankinje. Najprej so pričeli s stekleničenjem sauvignona in modre frankinje ter zvrstjo maceriranega rumenega muškata in delčkom sauvignona. Nato so temu izboru dodali še žametno črnino na belo. Z letnikom 2022 so macerirali belo mešano grozdje iz najstarejšega dela vinograda in praktično vsega izvozili v ZDA.
S tem, ko so pričeli z dokupovanjem vedno več sodov, so se lahko pričeli v kleti dobesedno igrati. Tako so npr. za sauvignon rezervirani najnovejši leseni sodi, saj ga dajo z vsakim letnikom v vsaj en nov sod, kar pomeni približno 30 odstotkov novega lesa. Bela zvrst po imenu Štilj pa zori v betonskem jajcu proizvajalca Eggoist Wine Egg. Na leto pridelajo 5000 – 6000 buteljk vina.
Ker sem bil deležen zares lepe predstavitve, degustacije vin Franc Kačičnik s Posestva Bela gora, enostavno moram na kratko opisati, kakšno zgodbo so mi tekočine pripovedovale. Štilj 2021 je bela zvrst, ki je sestavljena iz sauvignona, maceriranega rumenega muškata in žametne črnine, sprešane na belo. Čutiti je macerat. Vino je zrelo, med srednjim in polnim telesom. Doživel sem predvsem zrelo sadje, ki ga je neslo proti kompotu. Suho, mineralno, z lepimi kislinami. Pridelava bp. Nato sta hkrati v kozarce pritekla dva chardonnaya letnika 2023. Eden je zorel v betonskem jajcu, drug pa v lesu. Iz betona je bil za avanturiste, čist kot studenčnica. Iz lesenih sodov pa za tradicionaliste. Harmoničen, saden, ne morem zopet mimo izjemnih kislin in pitnosti. Rumeni muškat 2024 me je spomnil na podobno t.i. oranžno vino Otmarja Šturma iz Bele krajine. Tudi tu je bilo vse na mestu, z jasnimi in čistini zaznavami. Vedeli boste, da imate v kozarcu rumeni muškat, ampak ne običajnega na prvo žogo. Modra frankinja selekcija 2022 pa kot predstavnica rdečin. Izjemno sadna, igriva, srednjega telesa, malček poprasta. Od vseh okušanih vin sem v njej čutil še največ rezerve za prihodnost. Pot je vsekakor prava, saj ji za moj okus tak stil najbolj pristoji. Zdaj se pilijo samo še detajli.
OGNJEMET SAUVIGNONOV
Posebno poglavje bom namenil vertikali sauvignonov. Zato, ker ta sorta zavzema največ, približno tretjino njihove pridelave. In pa zato, ker so rezultati zares izjemni. Verjamem, da bi na kakšen drug dan katerega izmed vzorcev občutil na drugačen način, da bi katero drugo vino bilo moj favorit. Želim povedati, da gre v vseh primerih za čudovito, natančno pridelavo z zaznavnim pečatom rastišča in interpretacije Radojka kot vinarja. Nekaj trsov sauvignona je v vinogradu starih celo preko 70 let, nekaj pa so jih iz njih tudi sami namnožili in vrnili nazaj v vinograd. Navadno hladno macerirajo 24 ur, nato iz inoks cistern pretočijo tekočino v lesene sode kjer poteka fermentacija in nato zorenje vina približno leto dni.
Sauvignon 2023 je prvi pritekel v kozarce, saj gre za najmlajši, aktualen letnik in je bilo prav, da mu je pripadla otvoritvena čast. Zlatorumene barve, v nosu zaznamo mineralnost, zelišča, zeleno papriko, koprivo. Tudi v ustih me je najprej »udarila« mineralnost, katera se izmenjuje s toplejšimi, sadnimi zaznavami. Nikakor na prvo žogo, saj gre za resno vino. Čudovito urejeno, harmonično, popolnoma uravnoteženo. Z lepim in dolgim pookusom. Čudovit start.
Letnik 2022 je prav tako postregel z zlatorumeno barvo. Bolj reduktiven od prejšnjega letnika, saj je rabil več časa v kozarcu, da se je odprl in začel pripovedovati svojo zgodbo. Takoj sem začutil isti DNK, zopet so me najbolj prevzele mineralne note in kisline, za katere bi Brici ubijali. Všeč mi je bilo, da sem vedel, da je vino zorelo na drožeh v lesenih sodih, vendar je bilo zorenje tako umno izvedeno, da lesa praktično ni bilo čutiti. Zopet je bilo vse na mestu, ampak prvi je letel malce dlje.
Že smo pri letniku 2021, kjer se je ponovila zlatorumena barva. Tokrat pa so bili v vonju bolj v ospredju tropski sadeži, ne pa toliko zelene note, kot pri prvih dveh letnikih, malček je bilo zaznati tudi popra, zaznave so bile zares fine. Tudi tokrat ne morem mimo mineralnih not v ustih, pa fine, oljnate teksture. Ravno prav polno telo, v istem požirku sem dobil tako moč, kot na drugi strani mehkobo. Elegantno, z obilo finese, preciznosti, fokusa. Francoski, izpiljen stil, ki mi je tako zelo pri srcu. Fantastičen, izjemen sauvignon, ki je za moj okus postal zmagovalec večera.
Če me je letnik 2021 zapeljeval predvsem z eleganco in fineso, pa je šlo pri letniku 2020 povsem v drugo smer. Ampak brez skrbi, tudi ta pot je bila vredna greha. Sijoče zlatorumene barve s povsem divjimi notami v nosu. Na slepi degustaciji bi verjetno izstrelil, da imam v kozarcu hud renski rizling. Prižgana vžigalica in moker asfalt po poletni nevihti bi me odpeljala k že omenjeni sorti. V ustih suho, z impozantnim, norim kislinskim oprijemom. Ob srkanju tega korenjaka sem se večkrat zalotil, da sem želel to vino ne samo piti, ampak tudi ugrizniti, tako je bilo napeto, mineralno, brezkompromisno. Norija!
Sauvignon 2019 je prav tako postregel s precej divjimi notami, ki pa niso bile tako ekstremno natančne, kot pri prejšnjih letnikih. Vino je bilo tudi reduktivno, zato je bilo potrebno počakati kar nekaj časa, da se je prezračilo in sestavilo. Jadrali smo med sadnimi in zelenimi notami.
Kot že omenjeno, je bil prvi njihov letnik 2018. Globje zlatorumene barve z vonji, ki so me najbolj od vseh okušanih pripeljale do sorte sauvignon, čeprav se je vino že kar lepo osladilo in je bilo vonjati tudi medene note. Opazil sem razliko tudi v polnosti, oziroma v telesu, saj ni bil tako nabit, kot prejšnji letniki. Bil je nekoliko lažjega telesa, ampak kljub vsemu dovolj poln, da niti slučajno ni izzvenel plehko. Nasprotno, podobno kot letnik 2021 me je najbolj prevzel z eleganco in finimi zaznavi. Sploh sezul pa me je z neverjetnimi, zrelimi štajerskimi kislinami.
Sauvignon 2022 selekcija je z osvojenimi 94 točkami na Decanterju v Londonu osvojil srebrno medaljo. Zaznave v nosu so med zelenimi in cvetnimi vonji. V ustih mi je deloval bolj toplo in sadno od prejšnjih vzorcev. Brezhibno urejeno, čudovito pridelano, čutiti je, da vedo, kako se stvarem streže in da njihova vina ne nastanejo po naključju. Kompleksno, globoko, neverjetno, kaj vse zmore za sorto, ki jo imamo pri nas še vedno največkrat za enostavno enoletno vino. Tudi s čudovitimi domačimi suhomesnatimi dobrotami se je brez naprezanja ujel. Bravo!
Sauvignon selekcija 2023 pa še povsem za konec. Še zelo mlado, stekleničeno komaj pred tremi meseci. Tudi zato je rabil kar nekaj časa, da se je v kozarci odprl. Se je pa nedvomno čutila vrhunskost tekočine. Zopet se izmenjujejo sadne in zelene, zelenjavne note te sorte. Kisline zopet izjemne, občuteno višje kot pri prejšnjem letniku. Že sedaj elegantno in urejeno. Čas je vsekakor na njegovi strani. Če je s prejšnjim letnikom zgolj ena točka zmanjkala do zlate medalje na Decanterju, pa verjamem, da lahko selekcija 2023 prinese na Belo goro še višji sijaj.
Kaj napisati povsem za konec. Aleluja, Štajerska se končno prebuja. Okoliš Štajerska Slovenija na krilih mlade generacije, opremljene z znanjem in elanom pogumno krajša razkorak do Vinorodne dežele Primorska, ki je nastal v zadnjih tridesetih letih. Štajerska si na vinskem zemljevidu zopet »prilašča« nazaj, kar je nekdaj že imela. In kar nekaj teh zaslug gre tudi na račun Posestva Bela gora.
Hvaležen sem za novo vinsko izkušnjo, na kateri sem poznal dobrosrčne in iskrene ljudi, čudovito krajino ter predvsem vrhunska vina. Vabljeni na posestvo Bela gora, vabljeni na Štajersko!
Za degustacije in nakup vina posestva Bela gora se lahko po predhodni najavi oglasite na naslovu Dramlje 47, 3222 Dramlje. Prej pa le korajžno pokličite Martino (040 – 461 – 196) ali Radojka (040 – 758 – 909). Njuna vina lahko kupite tudi v trgovini Grofina, v Celju in v vinoteki Štorija, v Ljubljani.
