Še eno impozantno, t.i. single vineyard vino iz kleti Sanctum.
Gre za sorto syrah, ki jo pridelajo samo ob najboljših letnikih, ko narava dovoli, da se s to sorto za eno leto napolnijo rabljeni francoski in slavonski sodi. Srednje intenzivne barve rubina z vonji zrelih temnih in gozdnih sadežev, popra, klinčkov. Fino, elegantno že v nosu, čeprav se že sluti divji karakter. V ustih najprej presenetijo višje kisline, pa nato izjemna sadnost napoja, zopet je nekje v ozadju čutiti mišice, ki pa so lepo dozirane, skrite pod elegantnim suknjičem. Suho, pikantno, zelo okusno, tanini konkretni, vendar lepo grabijo dlesni. Na eni strani imamo ukročene mišice, na drugi strani pa neverjetno pitnost, sočnost, poželjivost napoja.
Ko vidim podatek na steklenici, da ima vino zgolj 12% alkohola, sem še bolj šokiran. Kaj vse nam nudi Red barrel pri zgolj 12% alkohola, to je za današnje čase zares neverjetno. To je Štajerska, dragi moji. Vino se v kozarcu ves čas razvija, nadgrajuje, preseneča. Še vedno ne morem mimo višjih, neverjetnih kislin in na drugi strani polnega telesa. Na kaj takega enostavno nisem navajen. O tem lahko Primorska samo sanja, sploh ob dejstvu klimatskih sprememb, ki smo jim priča. Red barrel do konca izkoristi rastišče, potencial, ki ga ima na voljo in prikaže krepko slovensko rdečino v povsem drugačni, novi luči. Še izredno mlado, do kam ga bo neslo, si niti ne upam špekulirati, vem samo to, da bodo ob njem lahko uživali še naši zanamci. Je pa možnost uživanja že sedaj, saj se več kot čudovito srka. Mene je ob vrtenju kozarca odneslo v Oman, med beduine, v njihovo puščavo, kjer kurijo ogenj in postavljajo šotor, sam pa ta čas ob Red barrelu in izbrani cigari opazujem sončni zahod…
