Tokrat članek nisem spisal za vinarja, gostinca, trgovca… ampak sem ga spisal zase.
Če okusiš nekaj tako izjemnega, ki je večje od vsega, kar si okusil do sedaj, dojemaš in pišeš drugače. Pišeš zase, ker drugače ne gre.
ANGEL
Nobena skrivnost ni, da je moje najljubše vino Angel, iz vipavske kleti Batič. Ko sem ga pred mnogimi leti prvič okusil, sem doživel nekaj samosvojega, okusil sem neverjetno mehkobo in energijo, ki jo je težko ubesediti, okusil sem vino s prav posebno auro, karizmo. In po vseh teh letih in popitih steklenicah Angela še vedno doživljam povsem enake občutke. Gre za občutke zadovoljstva, mirnosti, pozitivne energije. Ob vinih Angel se imam preprosto lepo, pomirjeno. Pa naj ga srkam sam ali v družbi, Angel vedno poskrbi za energijo prav posebne vrste. Prepričan sem, da je za to zaslužna tudi narava, vinogradi in predvsem ljudje, ki to vino pridelajo. Lepota narave, skrb za trte in lepota ljudi se odražajo v vinu, v to ni dvoma. Strokovno temu pravijo terroir, in če kje, potem se ne samo v liniji Angel, ampak v vseh vinih Batič to še kako dobro občuti.
No, in nato se je zgodil letnik 2021 ter polnitev Rezerve tako rdečega, kot belega Angela. Po zgolj nekaj požirkih mi je bilo jasno, da tako izjemnih slovenskih vin do takrat še nisem okusil. Bil sem dobesedno šokiran nad vrhunskim pridelkom. Še zdaj, ko ju okusim, lovim sapo, ampak se že počasi privajam na neponovljivi tekočini. To je zgodba o vinu iz nebes.
VINO IZ NEBES
Angel je ime prvorojencu Mateje in Mihe, in po njem je linija vin tudi dobila ime. Ker se je Angel rodil leta 2010, je prvo vino iz te linije Angel rdeče 2007, saj je prišel na trg ob letnici rojstva prvorojenca. Sicer obstaja tudi beli Angel letnika 1997, ki pa ni bil nikoli v prodaji. Letnika 1995 in 1996 sta bila zaradi vremenskih neprilik zdesetkana, že omenjena letina 1997 pa je zopet rodila vrhunsko, vendar v tistem času niso imeli toliko trga, da bi lahko celoten letnik plasirali nanj. Zato je s strani Ivana Batiča padla odločitev, da Angel 1997 zadržijo v kleti, da sami sebi ne rušijo trga zaradi prevelike količine vina. To vino je dobilo ime po sinu mnogo kasneje, kot pa je bilo pridelano in stekleničeno. No, Angel 1997 še zdaj izjemno kljubuje zobu časa in je tudi po skoraj tridesetih letih preprosto izjemen.
Napolnili so tudi zelen in pinelo Angel. Vendar bolj zaradi spoštljive in zares težke pridelave, saj vinograd lokalnih sort do takrat še ni bil gnojen, niti škropljen. Prvi letniki Angela so veljali za prvo, naj vino hiše. Glavno dirigentsko palico je takrat še vihtel Ivan, Mihov oče, ki je bil zaljubljen v pinelo. Z razlogom, saj je ta sorta dajala konstanto dobre rezultate. Tako je nosila pinela glavno vlogo v prvih letnikih belega Angela. To so bila predvsem macerirana vina, pa vendar stik jagodne kožice ni bil nikoli daljši od tedna dni. Ko se je pričel trend t.i oranžnih vin širiti, so se v kleti začeli od te vrste pridelave umikati. Pričeli so dajati večjo pozornost eleganci, prefinjenosti, mehkobi. Padla je tudi odločitev, da bi svetovne sorte pristale v liniji Angel, saj so tudi svoje starejše vinograde imeli zasajene s temi sortami. Zelo dobro pa vemo, da je iz starejših trt, ki so bolj modre in obstojne, lažje pridelati skladna, velika vina. Maceracij ni, oz. so zelo kratke, zgolj čez noč v preši za ekstrakcijo. Tako so današnji beli Angeli mogoče bolj podobni vinom iz Burgundije, kot pa Vipavcem izpred recimo 100 let. Podobno velja za rdeči Angel, ki je po stilu zelo podoben Bordojcem.
Angel Rezerva pa se rodi, ko da narava, določen letnik, nekaj več. V zadnjih dvajsetih letih se je to pri rdečih sortah zgodilo zgolj trikrat. Šlo je za neletniški Angel Rezerva, ki je bil sestavljen iz letin 2006, 2007 in 2009. Nato sta sledila še dva letniška, 2020 in 2021, ki sta podpisala tudi beli Angel Rezerva. Rezervo pa bo podpisal tudi izjemen letnik za rdeča vina 2022. Naslednji trije letniki niso dosegali ravni, da bi lahko iz njih pridelali hišni ponos v liniji Rezerva. Enostavno morajo ta vina dati nekaj več na slepi degustaciji, da se odločijo za najvišjo možno linijo.
Na kratko se naj še ustavim še pri samem letniku 2021, iz katerega izhajata obe spodaj opisani vini Angel Rezerva. Bila je izjemna letina za bela vina, saj poletje ni bilo prežgano, ni imelo vročinski valov. Hkrati pa smo bili deležni t.i. indijanskega poletja, kjer so skozi enakomerno dozorevanje grozdja pridobivala predvsem rdeča vina. Ker so bili Batičevi pri rdečih sortah potrpežljivi, so bili na koncu ob kakovosti več kot navdušeni. Enostavno so se v njihovih vinogradih rdečine letnika 2021 naredile v zadnjem tednu septembra in prvem tednu oktobra. Če bi trgali prej, bi bila njihova rdeča vina podhranjena, nato pa je dobesedno vsak dan prinesel določeno razliko v kakovosti letine. Poleg naštetega, je imel letnik 2021 tudi hladne noči, ki so ohranjale svežino in prispevale dodano vrednost aromatskemu profilu.
ANGEL BELO REZERVA 2021
Gre za zvrst chardonnaya, ki zavzema 60 odstotni delež in sauvignona, katerega je 40 odstotkov. Kleti pridelujejo zvrsti z namenom, da bi iz določenega letnika potegnili čim več, čim bolj kompletnega, saj ima vsaka sorta svoje zakonitosti, oz. značilnosti. Vinogradi z leg Mali Dunaj, Hrastov hrib, Brce so zasajeni na lapornatih tleh. Povprečna starost trt je preko trideset let. Obremenitev je 0.5 kilograma po trsu, pri gostotrsnih vinogradih pa zgolj 0.25 kilograma na trs. Na koncu pridemo do obremenitve zgolj malo nad dve toni na hektar, kar je dobesedno brutalno. Trgatev je potekala ročno, selekcionirano.
Globja, lesketajoče zlatorumena barva takoj pritegne pozornost. Vonjamo zelo širok, vendar natančen spekter zaznav, od zrelega rumenega sadja, do zelišč, cvetja ter medu in voska. V ustih intenziteta napoja ne popušča, v bistvu se zaznave zgolj še okrepijo in nadgradijo. Celoten nabor zaznav je ovit v čudovito oljnato, masleno teksturo in začinjen s fenomenalnimi, zrelimi kislinami. Polno, bogato, kompleksno na eni strani. Na drugi strani pa v maniri kleti Batič uglajeno, zaokroženo, harmonično. Burgundski korenjak daje vinu hrbtenico in teksturo, bordojska sorta pa začimbno pikantnost in igrivost. Z vsakim požirkom tega Angela prejmemo neizmerljivo količino pozitivne energije in radosti do življenja ter bivanja, kar daje temu impozantnemu vinu še tolik večjo težo. Meden, praktično neskončen pookus, zgolj potrdi izjemnost sonaravno pridelanega napoja. Fantastično, veliko vino!
ANGEL RDEČE REZERVA 2021
Pri tej petardi pa gre za merlot z lege Šmihel Livišče, ki na njihovih internih slepih degustacijah vedno pokaže nekaj več. Na skrajni zahodni strani vinograda Livišče opoko, ki je glavnina vinograda, nadomešča glinena podlaga obogatena z železom. Ta hladna, vodno slabo propustna podlaga daje trti počasnejše in uravnoteženo dozorevanje, kar vodi do zelo koncentriranega, kompleksnega grozdja merlota. Glina, bogata z železom in drugimi materiali, ki se je v vinogradu Livišče formirala skozi zadnjih 40 – 50 milijonov let, odraža v vinu izrazito kompleksnost, strukturo – uglajeni tanini in sadnost so močno izraziti. Prav ta mineralno glinena osnova pod velikimi temperaturnimi razlikami terroirja – vinograd Livišče se nahaja pod trnovsko planoto, točneje pod vznožjem vzletišča Lijak, kjer je cirkulacija zraka unikum v širšem prostoru, je del tistega prepoznavnega občutka v vinu – temnejša barva, globoka sadna aroma, struktura. Vinograd je bil zasajen leta 2005, trgatev je potekala 4.oktobra, seveda ročno, selekcionirano, z obremenitvijo zgolj 0.36 kilograma na trs in donosom 1.8 tone na hektar. Ob teh številkah nam je malo bolj jasno, da Batičevi pri 45 hektarjih vinogradov in 210.000 trsih napolnijo zgolj 70.000 – 80.000 steklenic vina letno. Gre res za ekstremno majhne donose, gre za selekcijo selekcije. Po treh tednih maceracije je vino 27 mesecev zorelo v izbranih hrastovih sodih. Stekleničeno je bilo brez filtracije, v skladu z biodinamičnimi principi ob ustrezni fazi lune.
Globoke, neprosojne barve rubina s svetlejšim robom. V nosu najprej doživimo čudovito koncentracijo sadnih not v obliki zrele višnje, slive, robide… Čez čas se začnejo pojavljati zaznave zorenja… malce dima, zelišč, zaznava grafita me odpelje v mladost, ko smo še šilili svinčnike. Že v nosu je not obilo, vendar ne puhtijo iz samega kozarca, temveč so dozirane prefinjeno. Jasno, čisto, usklajeno ena drugo podpirajo in nadgrajujejo. Kar nekaj časa mine, predno naredim prvi požirek. V ustih je vino polno, bogato, koncentrirano. Zopet najprej predvsem sadno, suho, ekstremno sočno. Ne skriva mišic, je dobesedno gosto, pa kljub vsemu harmonično, skladno, zaokroženo. V tekočini čutimo napetost, energičnost, vibracije. Kar nekaj požirkov je potrebnih, da pridemo k sebi in uredimo misli, ker dogaja zares na polno. Kot bi nas posedli v raketno vozilo in do konca pohodili plin, seveda nam ne more biti veliko jasno. Ko se zavemo, s kakšnim kalibrom vina imamo opravka, ko začnemo dojemati vse razsežnosti, takrat začnemo počasi uživati. Nato smo z vsakim novim požirkom bolj sproščeni, bolj odkrivamo zgodbo in celotno dogajanje v Angelu. Poleg sadja čutimo tudi nekaj pikantnosti, zreli tanini fino sušijo dlesni. Kljub vsej zrelosti so zaznave jasne, sočne, ne zaznam prav nobenih marmeladastih ali džemastih not. Tudi fascinantne kisline odigrajo zelo pomembno vlogo, saj dajejo celotni kompoziciji čvrsto hrbtenico in neponovljivo sočnost, poželjivost, pitnost. Vsako mojo napisano črko na koncu potrdi še pookus, ki prefinjeno vztraja v ustni votlini nekaj deset minut. Fascinantno. Še ekstremno mlad, v bistvu je šele shodil, pretekel pa bo kar nekaj maratonov in razveseljeval še takrat, ko nas že več ne bo. Na koncu naj napišem še tisto, kar me je mogoče najbolj zadelo, pa sem za to potreboval kar nekaj časa, da se je iz podzavesti preneslo v razumno dojemanje in zdaj preko tipkovnice na ekran. Prav vse zaznave, ki sem jih v vinu okusil in doživel, so tako zelo naravne, naj uporabim izraz neprisiljene, elementarne. Ob srkanju te Rezerve zares občutimo neokrnjeno naravo, vinograde, grozdje, ljudi… Tokrat sem zares čutil tako opevan in v današnjem času popolnoma skomercializiran pojem po imenu terroir. Ta merlot je enkraten, neponovljiv, pridelan sonaravno, pod taktirko Mihe Batiča. Ravno takšen kot je, je najboljši, najbolj pristen, najbolj iskren. Tu ne gre za Pomerol, tu gre za vipavski merlot, katerega so pridelali Vipavci in se po kakovosti z lahkoto primerja z merloti iz prej omenjene francoske pokrajine. Ta Angel je tako vrhunsko, tako veliko vino, da sem ga tiste noči, ko sem ga prvič okusil, nato v spanju sanjal. Kapo dol!
