Naslov: Hacquetova 1a, Ljubljana
Splet: www.savorljubljana.si
Telefon: 041 416 683
Odprto: od 11 – 22 in v soboto in nedeljo od 12. do 22.
Najprej malce jezikoslovja. Šavor po dialektu naših Primorcev pomeni način mariniranja ribic (predvsem sardel) z vinom, kisom, čebulo in začimbami. To potem ocvreš in pustiš kakšen dan na hladnem. Jed se uživa v obliki hladne predjedi. Ampak ta nova ljubljanska gostilna v imenu nima šumnika in je v bistvu Savor, kar v angleščini pomeni „uživanje nečesa v polnem okusu in jedenje počasi“. Sicer smo pred kakšnimi štirimi leti ocenjvali istoimensko oštarijo na koperski plaži, ampak, ne vem, če so kaj v sorodu.
Kuharski mojster Jaka.
Hm. Kakorkoli že, ta nova gostilna v Zupančičevi jami na robu v pritličju je kljub temu, da je odprta že tri mesece, komaj zdaj shodila. Recimo – vinske karte še nimajo, pa tudi sicer prijazen natakar še ni uigran. In kar je najbolj moteče – vsaj v času najinega obiska gostov ni bilo… Ne glede na intenzivno oglaševanje v spletnih medijih, kjer goste vabijo z zelo cenovno ugodnimi meniji (40 € za štiri jedi)…
Tunov tatar z avokadom in popečenim kruhom.
Pa sva poskusila. Tunov tatar z avokadom (preverjeno dobra kombinacija) s popečenim kruhom je bil iztirjen zaradi premočnega pesta iz Genove (pesto Genovese; zmlete pinjole z zmleto baziliko in parmezanom ). Za istim nekontroliranim dodatkom je bolehala tudi glavna jed – orada na žaru (lepo pečena) na radiču z orzom (po slovensko z ovsom), ki pa je izzvenela v prazno, saj je bil pesto čez vse.
File orade na žaru z orzom in mediteransko zelenjavo.
Vsekakor je bila jed imenovana portobello s pečenim kus – kusom lepo presenečenje. Še vedno ideološko v srcu Sredozemlja (oz. modno Mediterana) je bila to lep skupek lahkotnosti in polnih okusov. Kus – kus (kuhano proso po arabsko) je bil z razliko od rižotaste sočnosti lepo in hrustljavo pečen, pečeni jajčevci kot podlaga pa so prinesli polnost krožnika. Da o solati kot prilogi ne govorimo.
Portobello s pečenim kus-kusom, dimljenim jajčevcem in veganskim pangrutatom.
Zato pa sta bila velika raviola z dagnji in dodatkom prej inkriminiranega pesta lepa jed, biftek na žaru pa je bil kljub naši želji (medium) blizu tistega, čemur pravijo well-done (prepečen).
Sladica (panna cotta – kuhana smetana – z borovnicami pa je bila čisto solidna.
Vina tedna: Donna Fugata – Damarino in Sedara
Donna Fugata je ena najbolj vidnih in kvalitetnih vinskih kleti iz Sicilije, katere vina v Slovenijo že več let uvaža neumorna Ines Markič ([email protected]). Vina te kleti variiajo od belih suhih do ekstremno sladkih (Ben Rye) in Š(S)avor jih imajo kar precej na zalogi.
Damarino je zelo prijetno belo aperitivno vino, ki je sestavljeno iz dveh tipičnih sort tega otoka – ansonica in grilla in navduši z nizkim alkoholom (11,5%). Vonj je na prvo žogo podoben sauvignonu z dodatkom citrusov. V ustih je poln in navdušujoč, saj ničesar ne prekriva.
Donna Fugata – Damarino.
Zato pa je Sedara (zvrst tipične siciljanske sorte nero d’avola s cabernet sauvignonom, merlotom in syrahom) polno in sočno rdeče vino. Intenziven vonj gozdnih sadežev in sliv z dodatkom črnega popra je navdušujoč, pookus traja in traja. Taninov skoraj ni čutiti.
Donna Fugata – Sedara.
Cena obeh vin v maloprodaji je okrog 11 €.
