Kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega obiska kleti Sanctum.
Zato je bil skrajni čas, da sem zopet poklical Marka Podkubovška in se dogovoril za obisk posestva.
Ker sem pred časom podrobneje že opisal celotno zgodovino vinarstva, se bom tokrat bolj podrobno posvetil njihovim vinom. Pa saj je navsezadnje tako tudi prav. Prav je, da imajo vina glavno besedno, da so vina tista, katera pripovedujejo zgodbo določenega kraja in ljudi.
OD KARTUZIJANOV, DO DANAŠNJIH DNI
Preden se povsem posvetim liniji vin, ki slišijo na ime Sanctum, pa naj znova na hitro obudim spomin, kako je ta zgodba sploh nastala. Glavni protagonist, oče je Marko Podkubovšek. Rodil se je v nacističnem koncentracijskem taborišču. Že kot mladenič je pričel svojo poslovno pot v turizmu. Ta pot ga je pripeljala tudi do Amerike, kjer je prišel v stik z največjimi ameriškimi korporacijami. Na poslovnih dogodkih je začel gospod Marko spoznavati najboljša vina na svetu. Takrat je zares vzljubil vina, čeprav sta bila že njegov oče in stari oče vinarja. Po dolgih letih poslovnih izzivov je imel v Ameriki vpeljane posle, po drugi strani pa ga je pričelo vleči nazaj v Slovenijo. Vseeno pa je rabil izziv, točno določen cilj, da se zopet vrne v svojo rodno deželo. In ta cilj je bil, da bi pridelal najboljše Štajersko vino.
Podkubovšek je bil podučen, da so kartuzijani v njegovem domačem kraju že v 12. stoletju posadili modri pinot na paraleli, ki je bila edinstvena s paralelo Burgundije. Že takrat so kartuzijani dobro vedeli in poznali, do so južne lege na področju Lipoglava odlične za vzgojo modrega pinota. Tako je padla odločitev, da je pričel z oživljanjem vinogradov in obujanjem francoskih sort na tem področju.
Sanctum v latinščini pomeni nekaj svetega, poštenega, skritega, kar se popolnoma sklada s filozofijo vin, ki prihajajo iz teh zgodovinskih krajev. Mineva že četrt stoletja od projekta, ki ga je Podkubovšek zastavil. Danes so vina Sanctum prepoznavna tako v Sloveniji, kot širom Evrope in ZDA. S svojim vini so pritrdili trditvam prednikov, predvsem kartuzijanov, da je to rastišče idealno za burgundske sorte, katerih je največ v njihovem naboru.
Posedujejo tudi syrah, ki je posebnost, saj ni tipičen za to okolje, a zaradi ustreznih razmer odlično uspeva. Je pa za ta okolje zelo značilna tudi modra frankinja, katere izvorne vinograde so tudi sami prevzeli. V obsežnih nemških raziskavah so na podlagi DNK ugotovili, da modra frankinja izvira prav iz te mikro lokacije.
Sanctum je butična vinska klet, njihovi vinogradi so praktično v celoti obdelani ročno, vsaka parcela je vinificirana ločeno. Glavni vodili sta trajnostna pridelava v vinogradu in čim manjše poseganje pri pridelavi vina. Vina fermentirajo spontano z lastnimi kvasovkami. Tudi v kleti zasledujejo tehniko Burgundije s sur lie metodo – zorenjem vina na drožeh v francoskih burgundskih sodih.
Bodi dovolj. Naj končno dobijo vina glavno besedo. Naj se končno pričnejo užitki najvišje stopnje. Vabljeni na degustacijo vin Sanctum.
VISOKO NAD OBLAKE
Pričeli smo s chardonnayem letnika 2023. In takoj je šlo zelo visoko. Fermentacija in zorenje v lesenih francoskih sodih. Blede zlatorumene barve, v nosu ni dvoma, za katero sorto gre, navdušijo čiste note rumenega sadja, masla, mineralnosti. Tudi v ustih najprej navduši čistoča zaznav, vino je preprosto lepo. Z oljnato teksturo, masleno, okusno. Srednjega telesa, izpiljeno, prefinjeno, tehnično brezhibno pridelano. Za v učbenike te slovite sorte. Burgundija v vsej svoji veličini na štajerski zemlji. Kulinarični multipraktik. Padlo je 91 točk.
Chardonnay Prestige Kraemer 2021 kot nadgradnja prejšnjega, »osnovnega« korenjaka. Gre za t.i. single vineyard in izbor najboljših burgundskih hrastovih sodov Francois Freres, katere uporabljajo tudi v znameniti kleti Domaine de la Romanee-Conti. Zlatorumene barve, najprej sortno zadržan v nosu, pa vendar že s prvim vdihom zaznamo prefinjenost, mehkobo, harmonijo sorte po imenu chardonnay. Občuti se isti DNK, kot prvi prvem vinu, le da je vse še bolj potencirano. Bolj polno, bolj bogato, zazna se večji vpliv lesa, ki pa ne moti, ampak zgolj opozori, da je bilo šolanje mojstrsko izvedeno. Kisline in mineralnost dobesedno navdušujejo. V beležko sem si na koncu degustacijskega zapiska pribeležil, da gre za gosposko vino. Z lahkoto je šlo do 93 točk.
Chardonnay Prestige Kraemer 2022 pa kot dokaz, kako se je v tem letniku vse poklopilo. Ime nosi po Markovem najboljšem prijatelju iz Amerike. No, pri tej petardi je pa vrag odnesel šalo, tu sem se prijel za glavo… Niti ne vem, kje in kako naj začnem. Gre za štajerski chardonnay, ki se lahko kosa z najimenitnejšimi Burgundci. Nežnejše zlatorumene barve, note v nosu so še bolj prefinjene kot pri prejšnjem letniku. Mineralnost jemlje sapo, tu gre že proti rencu, proti kremenu, proti dežnik kapljam na razbeljenem asfaltu. V ustih čisto, pitno, sočno. Iz minute v minuto se vino odpira in nam postreže z vedno novimi zaznavami, ki se samo stopnjujejo. Mehko, masleno, čudovito zaokroženo. Tekstura je tako fina, da bi tekočino valjal po ustni votlini v nedogled. Pa kaj čem sploh še pisati, to morate okusiti sami. Poklon kartuzijanom in vinorodnemu okolišu Štajerska. 95 točk!
Bubamara 2023, oziroma pikapolonica, je pričela ples rdečin. Gre za zvrst dveh sort, dominira modra frankinja, približno četrtino pa je zweigelta. Srednje intenzivne barve rubina z notami jagodičevja, začimb in zorenja v lesu. Že v nosu igra na sočnost, igrivost, poželjivost. Usta temu samo pritrdijo, kisline so izjemne, ravno prav je lesnih not, taninski oprijem je pravšnji, kar vse skupaj rezultira v neponovljivo pitnost. Kljub temu premore tudi dovolj širine in kompleksnosti za vse avanturiste, ki želijo vino lupiti plast za plastjo. Sicer pa pikapolonico vidim predvsem kot vino na kozarec za vinske bare in restavracije. Prav predstavljam si družbo mičnih deklet, kako si po napornem delovniku v baru naroči vsaka svoj kozarec pikapolonice. Prisodil sem ji lepih 89 točk.
Modri pinot 2022 me je vrnil nazaj v Burgundijo. Spontana fermentacija, 12 – 14 mesecev zorenja v francoskem hrastu. Češnjeve barve, vonji, ki jih dobimo v nosna prekata, nam ponudijo pravo doživetje. Prefinjenost, uglajenost, mehkoba navduši že ob prvem vdihu. Dovolj bo, če napišem, da so vonji tako značilni za to sorto, da bi z drugega planeta izstrelili, da gre za modri pinot. Tudi v ustih ena sama harmonija, lepota, urejenost, eleganca in finesa. Kako je ta modri lep, enostavno lep. Takšnih predstavnikov te sorte danes praktično ni več. Danes je skoraj vse nabito, nabildano, bolj podobno, če malo karikiram, cabernet sauvignonu, ta modri pinot je pa zapuščina sorti, kakršno so lahko še pridelali naši očetje. 92 točk.
Modri pinot Prestige 2022 pa kot starejši brat pravkar opisanega vina. Zopet češnjeve barve, ki pa je vsekakor malce temnejša kot pri mlajšem bratu. Tudi vonji bolj resni, globoki, še kanček bolj prefinjeni. V ustih prav tako več širine in globine, pa niti slučajno na račun elegance in prefinjenosti. Tanini malce bolj grabijo, pa zopet ne preveč, v ospredju je tudi tu sočnost in poželjivost, vino je dobesedno oslajeno. Vse to pri zgolj 12.5 % alkohola. Bolnica! Lahko ga napadete takoj, lahko pa ga založite v zbirki svojih arhiv. S tem modrim pinotom ni nič nemogoče. Vino je izjemno. 95 točk.
My red 2022 kot zvrst syraha, ki zavzema 60 odstotni delež in modrega pinota Prestige, katerega je 40 odstotkov. Barve rubina, v nosu se čuti vpliv zmernejše klime, klinčki, poper, temno rdeče jagodičevje, zaznave zorenja v lesu. V ustih suho, pikantno, večplastno. Gre za mistično, zagonetno vino, ki bi ga srkal nekje v naravi, ob ognju. Resna, brezkompromisna, pa vendar brezhibno urejena štajerska rdečina, ki sem ji z lahkoto prisodil 92 točk.
Kartuzijansko rdeče 2021 pa kot poklon modri frankinji, ki izvira iz teh krajev. Zopet single vineyard in zorenje v hrastovih sodih. Intenzivne rubinaste barve z vonjem, ki ni prav značilen za naša vina te sorte, pa kljub vsemu veš, da gre za modro frankinjo. Bogato, a hkrati sočno v nosu, od zrelega sadja do zelišč, usnja in lesnih not. Prav neverjetno je, kako se je v kozarcu razvijala. Tudi v ustih na eni strani sočna, z višjimi kislinami, pa na drugi strani brezhibno ukročena. Je polna, bogata, dobesedno dramatična, pa hkrati brezhibno pridelana in predvsem slastna. Gre za lokalno sorto, ki se z lahkoto kosa z rdečinami iz čislanih vinskih regij sveta. Prav neverjetno se mi zdi, da je na slovenski vinski sceni zaenkrat praktično neopažena. Jaz sem ji prisodil 92 točk.
Red barrel 2021 kot 100 odstoten syrah in še en dokaz, da tudi Štajerska lahko pridela bogata vina svetovnih razsežnosti. To vino pridelajo zgolj ob najboljših letinah. Gre za kultivirano, ukročeno potentnost. Globje barve rubina z zrelimi notami temnega sadja in jagodičevja ter popra in klinčkov. Ta divji karakter sorte krotijo višje kisline in brezhiben preplet lesa z vinom. Zopet me odnese v divjino, ob ogenj, k izvoru. Suho, karakterno, vino s karizmo. Ko priteče v kozarce, sobana obnemi. Remek delo Štajerske. Nikoli si ne bi mislil, da mi bo štajerska rdečina priklicala neverjetno slo, da si zraven prižgem cigaro. Brez problema je šlo do 94 točk.
Devina modri pinot single vineyard 2022 pa mi je Marko prihranil povsem za konec. Po že tako izjemni degustaciji njegovih vin, pa nato še ta biser. Srednje globoke češnjeve barve, fantastični vonji češnje, jagodičevja, sladiča, dima in meni tako ljubo, drobceno noto konjskega znoja. V ustih jadramo na mirni gladini med sadnimi in rustikalnimi zaznavami sorte. Harmonija, eleganca, prefinjenost presunejo. Vino je karakterno, tanini so zaznavni, mišice so prisotne, vendar je vse tako ravno prav dozirano, da deluje kot skladna, neponovljiva celota. Imamo tako telo, kot na drugi strani neverjeten kislinski oprijem. Imamo tako širino in večplastnost, kot na drugi strani brezhibno sočnost in pitnost. Tudi pookus je tako prefinjen, nežen in žameten, da ga najprej sploh ne zaznamo, a hkrati prispeva še zadnji kamenček v mozaik tega velikega vina. Gre za poklon kartuzijanom in štajerskemu terroirju. Z največjim veseljem sem vino ocenil s 97 točkami.
NAMESTO ZAKLJUČKA…
Čeprav slovenska vina zelo nerad ocenjujem s številkami, sem tokrat naredil izjemo. Izjemo sem naredil iz preprostega razloga, ker prav vsa degustirana in ocenjena vina Sanctum trdno stojijo. Tako trdno stojijo, da lahko tudi sam zelo trdno stojim za prav vsako oceno in prav vsakim vinom katerega sem okusil. Komurkoli in kadarkoli lahko zagovarjam nesporno kvaliteto okušanih Sanctum vin. Tekočine Sanctum imajo vse tisto, kar tudi sam iščem v vrhunskem vinu. So tehnično brezhibno pridelana. Šolanje, zorenje v lesu je izvedeno z obilo mere znanja in občutka. Lesne note so dobesedno poročene s samim vinom. Vemo, da je vino zorelo v lesu, vendar ga le ta ne oropa čistoče, sortnosti, sočnosti, ampak ga zgolj podpre in dvigne na višji nivo. V sebi nosijo sortnost. Na eni strani so polna, bogata, karakterna vina z osebnostjo, na drugi strani pa premorejo sočnost, pitnost, poželjivost. In nenazadnje, prav vse steklenice so pripovedovale zgodbo prednikov in rastišča. V vinih Sanctum, kot sem že omenil, zlahka najdemo sorto, vendar na način, ki je edinstven tem zgodovinskim lokacijam na Štajerskem.
V kleti Sanctum so s svojimi vini zelo samozavestno vrgli rokavico Vinorodni deželi Primorska.
Vina Sanctum lahko kupite na samem posestvu, Lipoglav 71, 3215 Loče (Marko Podkubovšek 041 – 682 – 500) in v vinotekah Drinx.
