Včeraj sem obiskal posestvo Sanctum, v Ločah, na Štajerskem.
Ker že kar nekaj časa nisem degustiral njihovih vin, da vidim, kakšen je napredek, do kam so prišli. No, prišli so do tega vina, ki me je sezul. Prišli so do modrega pinota, ki je eden najboljših vin te sorte, kar sem jih kadarkoli okusil.
Steklenico sem Marku Podkubovšku dobesedno zaplenil, pred njegovim nosom sem jo zaprl z zamaškom in mu rekel, da gre z menoj v Laško. Ko naletim na tako izjemen modri pinot, me nič ne ustavi, takrat ne odgovarjam za svoja dejanja. V bistvu se še ne ve, kdaj in če sploh bo prišla Devina na trg, kljub vsemu jo bom opisal, ker si to zasluži. Srednje globoke češnjeve barve s fantastičnimi notami najžlahtnejše sorte na planetu Zemlja. Češnja, jagodičevje, sladič, malček dima in not zorenja v lesu, čez čas s konico nosu zaznam meni tako izjemno, drobceno noto konjskega znoja… vau, popolno. Vonji so tako izjemni, tako perfektno dozirani, da jemlje sapo. Na eni strani primarni, na prvo žogo, na drugi strani pa že v nosu padamo v globine modrega pinota in z vsakim naslednjim vdihom odkrivamo nove razsežnosti. Ker so zaznave v nosu tako perfektne, nas vsesplošna urejenost v ustih niti ne preseneti. Glede na nos, so pričakovanja tudi v ustih zelo visoka, kar pa ta tekočina brez najmanjšega problema v celoti upraviči. Jadramo na mirni gladini med sadnimi in rustikalnimi zaznavami sorte. Harmonija, eleganca, prefinjenost presunejo. Vino je karakterno, tanini so zaznavni, mišice so prisotne, vendar je vse tako ravno prav dozirano, da deluje kot skladna, neponovljiva celota. Kot bi opazovali Michelangelovega Davida, ki je marmornat mišičnjak, pa vendar ga vidimo predvsem kot neverjetno skladno, mehko celoto.
V zadnjem času sem imel priložnost okusiti kar nekaj modrih pinotov grand cru leg, pa nisem nikjer niti pod razno dobil tega, kar dobim v tem štajerskem gizdalinu. Ja, ta modri je tako lep, da je že domišljav. Danes je grand cru Burgundija nabita, na 14% alkohola, in niti slučajno ne premore več elegance in finese modrega iz kleti Sanctum. Burgundski predniki, ki so tretirali najstrmejše lege kot najboljše, so danes postale pretople. Vina so vsaj za moj okus prepogosto skurjena. Tu pa imamo tako telo, kot na drugi strani neverjeten kislinski oprijem. Imamo tako širino in večplastnost, kot na drugi strani brezhibno sočnost in pitnost. Gre za veliko vino, gre za poklon kartuzijanom in štajerskemu terroirju. Kapo dol in še en kozarec, steklenico, karton… prosim.
